Jehovova beseda je živa

Poudarki Nahumove, Habakukove in Zefanijeve knjige

ASIRSKA svetovna velesila je že razdejala Samarijo, prestolnico desetrodovnega Izraelovega kraljestva. Že dolgo pa preti tudi Judu. Prerok Nahum z Judovega ima sporočilo za asirsko glavno mesto Ninive. To sporočilo najdemo v Nahumovi knjigi, ki je bila napisana pred letom 632 pr. n. št.

Naslednja velesila, ki se vzdigne, je babilonski imperij, ki so mu nekaj časa vladali kaldejski kralji. V Habakukovi knjigi, ki je bila verjetno napisana leta 628 pr. n. št., je napovedano, kako bo Jehova uporabil to svetovno velesilo kot svoje orodje za izvršitev obsodbe in kaj bo navsezadnje doletelo Babilon.

Zefanija z Judovega je kot prerok deloval pred Nahumom in Habakukom. V svojem prerokovanju, ki ga objavi več kot 40 let pred uničenjem Jeruzalema leta 607 pr. n. št., razglasi sporočilo o uničenju, ki bo doletelo Juda, pa tudi o upanju. V Zefanijevi knjigi so zapisane tudi objave zoper druge narode.

»GORJE OKRVAVLJENEMU MESTU«

(Nahum 1:1–3:19)

»Prorokovanje o Ninivah« je od Boga Jehova, ki je »počasen za jezo in velik v moči«. Kljub temu da je Jehova ‚zavetišče v dan stiske‘ tistim, ki pri njem iščejo zavetje, bodo Ninive uničene. (Nahum 1:1, 3, 7)

‚GOSPOD bo ponovil diko Jakobovo [obnovil Jakobov ponos, NW].‘ Vseeno pa  Asirija ustrahuje Božje ljudstvo, podobno kakor lev, kadar ‚lovi‘. Jehova bo ninivske ‚vozove požgal, da izginejo v dimu, in njene mlade leve požre meč‘. (Nahum 2:2, 12, 13) »Gorje okrvavljenemu mestu« – Ninivam. »Vsi, ki slišijo tvojo zgodbo, ploskajo z rokami« in se veselijo. (Nahum 3:1, 19)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

1:9 – Kaj bo ‚popoln konec‘ Niniv pomenil za Juda? To bo pomenilo trajno rešitev pred Asirijo; »stiska ne vstane dvakrat«. Nahum napiše, kakor da Niniv ne bi bilo več: »Glej, na gorah noge njega, ki prinaša blagovestje, ki oznanja mir! Praznuj, Juda, praznike svoje.« (Nahum 1:15)

2:6 – Katera »vrata ob rekah« so bila odprta? S temi vrati so bile mišljene odprtine, ki jih je v ninivskem obzidju naredila reka Tigris. Ko so leta 632 pr. n. št. združene sile Babiloncev in Medijcev prišle nad Ninive, se jih ljudje v mestu niso preveč bali. Za visokim obzidjem so se počutili varne. Menili so namreč, da se v mesto ne da priti. Vendar je Tigris zaradi močnega deževja poplavil. Po besedah zgodovinarja Diodorja, je zato reka »poplavila del mesta in porušila precej obzidja«. Rečna vrata so se tako odprla, Ninive pa so bile, kot je bilo prerokovano, zavzete tako hitro kakor ogenj požre suho slamo. (Nahum 1:8–10)

3:4 – Kako so bile Nivive podobne nečistnici? Ninivljani so narode varali s tem, da so jim obljubljali prijateljstvo in pomoč, toda dejansko so si jih podjarmili. Asirija je denimo judovskemu kralju Ahazu nekoliko pomagala, ko so Sirci in Izraelci proti njemu skovali zaroto. Navsezadnje pa je k Ahazu ‚prišel kralj asirski in ga stiskal‘. (2. letopisov 28:20)

Pouk za nas:

1:2–6. To, da se Jehova maščuje svojim sovražnikom, ki mu ne želijo biti izključno vdani, jasno kaže, da od svojih častilcev pričakuje, da so izključno vdani le njemu. (2. Mojzesova 20:5, NW)

1:10. Masivno obzidje Niniv s stotinami stolpov ni preprečilo izpolnitve Jehovovih besed zoper to mesto. Današnji sovražniki Jehovovega ljudstva ne bodo mogli ubežati Božji obsodbi. (Pregovori 2:22; Daniel 2:44)

»PRAVIČNI PA BO ŽIVEL«

(Habakuk 1:1–3:19)

Prerok Habakuk v prvih dveh poglavjih svoje knjige opisuje pogovor med njim in Bogom Jehovom. Pretresen je nad tem, kar se dogaja na Judovem, zato Boga vpraša: »Zakaj dopuščaš, da vidim krivico, zakaj gledaš nadlogo?« Jehova mu odgovori: »Jaz obujam Kaldejce, tisto trdo in hitro ljudstvo.« Prerok je presenečen, da bo Bog uporabil »tiste, ki ravnajo izdajalsk[o]«, da bi kaznoval Juda. (Habakuk 1:3, 6, 13) Jehova Habakuku zagotovi, da bo pravični živel, sovražnik pa ne bo ušel kazni. Poleg tega Habakuk zapiše pet nadlog, ki bodo doletele kaldejske sovražnike. (Habakuk 2:4)

Habakuk v molitvi prosi za usmiljenje in ob spremljavi ‚godbe na strune‘ našteva, kako je Jehova v preteklosti pokazal svojo strahovito moč, denimo pri Rdečem morju, v puščavi in pri Jerihu. Prerok tudi napove, da bo Jehova v harmagedonu izlil svojo uničevalno jezo. Molitev sklene z besedami: »Jehova, Gospod, je moja moč, on dela, da so moje noge kakor jelenje, in stori, da bom hodil po višavah svojih.« (Habakuk 3:1, 19)

 Odgovori na svetopisemska vprašanja:

1:5, 6 – Zakaj se je Judom morda zdelo neverjetno, da bi se lahko Kaldejci vzdignili proti Jeruzalemu? Do takrat, ko je Habakuk pričel prerokovati, je Juda prišel pod močan egiptovski vpliv. (2. kraljev 23:29, 30, 34) Čeprav so bili Babilonci vse močnejši, njihova vojska še ni premagala faraona Neka. (Jeremija 46:2) Poleg tega je bil v Jeruzalemu Jehovov tempelj, pa tudi Davidova dinastija je brez prekinitve vladala iz tega mesta. Judom se je Božje »delo«, da Kaldejcem dovoli uničiti Jeruzalem, takrat zdelo nemogoče. Ne glede na to, kako neverjetne so se jim morda zdele Habakukove besede, pa se je leta 607 pr. n. št. videnje o babilonskem uničenju Jeruzalema »zagotovo uresničilo« (NW). (Habakuk 2:3)

2:5 – Kdo je »ošabni mož« in zakaj »ne bo dosegel svojega cilja« (NW)? »Ošabni mož« je predstavljal Babilonce, ki so uporabljali svoje vojaško znanje, da bi osvojili narode. Ko je okusil zmago, se je počutil, kakor bi se napil vina. Vendar mu ni uspelo zbrati k sebi vseh narodov, ker je Jehova uporabil Medijce in Perzijce, da so povzročili njegov padec. V sodobnem času predstavlja ta »mož« politične sile. Tudi on je pijan od samozavesti in domišljavosti in si nenasitno želi podjarmiti druge narode. Toda svojega cilja, da bi ‚zgrabil k sebi vse narode‘, ne bo uresničil. Samo Božje kraljestvo bo združilo človeštvo. (Matej 6:9, 10)

Pouk za nas:

1:1–4; 1:12–2:1. Habakuk je postavil iskrena vprašanja in Jehova mu je odgovoril. Pravi Bog posluša molitve svojih zvestih služabnikov.

2:1. Podobno kakor Habakuk bi morali tudi mi ostati duhovno budni in dejavni. Poleg tega bi morali biti pripravljeni spremeniti svoje mišljenje, ko nas kdo ‚pograja‘ (NW) oziroma opomni.

2:3; 3:16. Ne izgubimo občutka nujnosti, medtem ko v veri čakamo na prihod Jehovovega dne.

2:4. Da bi preživeli prihajajoči Jehovov dan sodbe, moramo ostati zvesti. (Hebrejcem 10:36–38)

2:6, 7, 9, 12, 15, 19. Stiska bo gotovo doletela vsakogar, ki hlepi po nepoštenem dobičku, ljubi nasilje, živi nemoralno ali malikuje. Biti moramo na preži in se ogibati takšnih nagnjenj in navad.

2:11. Če ne bi razkrivali hudobnosti tega sveta, bi ‚kamen vpil iz stene‘. Zato je pomembno, da še naprej pogumno oznanjujemo kraljestveno sporočilo!

3:6. Nobena stvar se ne bo mogla Jehovu zoperstaviti, ko bo izvršil obsodbo. Tega ne bodo mogle storiti niti človeške organizacije, ki se zdijo tako trdne kakor gore in hribi.

3:13. Jehova nam zagotavlja, da harmagedona ne bodo preživeli le naključni izbranci. On bo svoje zveste služabnike rešil.

3:17–19. Čeprav bomo morda tik pred harmagedonom in med njim doživljali stiske, smo lahko prepričani, da nam bo Jehova dal »moč«, ker mu neprenehoma radostno služimo.

»BLIZU JE DAN JEHOVOV«

(Zefanija 1:1–3:20)

Na Judovem je čaščenje Baala močno razširjeno. Jehova po svojem preroku Zefaniju pravi: »Iztegnem roko zoper Judo in zoper vse prebivalce v Jeruzalemu.« Zefanija svari: »Blizu je dan GOSPODOV [Jehovov, NW].« (Zefanija 1:4, 7, 14) Samo tisti, ki izpolnjujejo Božje zahteve, bodo tega dne ‚dobili skrivališče‘. (Zefanija 2:3)

 »Gorje [. . .] silovitemu mestu« – Jeruzalemu. »Čakajte [me], govori GOSPOD, do dne, ko vstanem, da bi plenil! Kajti sklep moj je, da zberem narode [. . .], da izlijem nadnje srd svoj.« Vendar Bog obljubi: »V sloveče ime in v hvalo vas storim med vsemi ljudstvi na zemlji, ko nazaj pripeljem ujetništvo vaše pred vašimi očmi.« (Zefanija 3:1, 8, 20)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

2:13, 14 – Čigav »glas se bo razlegal« (SSP) v povsem zapuščenih Ninivah? Ninive naj bi postale zatočišče divjim živalim in pticam, zato se glas, ki se bo razlegal, nanaša na ptičje petje in verjetno na glas vetra, ki veje skozi okna zapuščenih hiš.

3:9 – Kaj je ‚čisti jezik‘ (NW) in kako se ga govori? To je Jehovova resnica, ki jo najdemo v njegovi Besedi, Bibliji, in zajema vse biblijske nauke. Govorimo jo tako, da ji verjamemo, da o njej točno poučujemo druge in živimo skladno z Božjo voljo.

Pouk za nas.

1:8. Nekateri so v Zefanijevih dneh očitno iskali priznanje pri okoliških narodih, tako da so se ‚oblačili v inozemsko obleko‘. Kako nespametno bi ravnali današnji Jehovovi častilci, če bi se podobno skušali prilagoditi temu svetu!

1:12; 3:5, 16. Jehova je kar naprej pošiljal svoje preroke in tako ljudstvo opozarjal na svojo pravico oziroma sodne sklepe. Tako je ravnal, čeprav so se mnogi Judje ustalili – kakor droži na dnu vinskega soda – in se za sporočilo niso zmenili. Zato medtem ko se Jehovov veliki dan približuje, ne dovolimo, da bi nam zaradi ravnodušnih ljudi ‚naše roke omagale‘ oziroma se vdajale brezdelju, temveč še naprej brez predaha razglašajmo kraljestveno sporočilo.

2:3. Samo Jehova nas lahko reši v dnevu svoje jeze. Da bi mu še naprej ugajali, ga moramo ‚iskati‘, tako da skrbno preučujemo njegovo Besedo, Biblijo, ga v molitvi prosimo za vodstvo in se z njim zbližamo. Poleg tega moramo ‚iskati pravičnost‘, tako da živimo moralno čisto, ter ‚iskati ponižnost‘, tako da smo ponižni in podredljivi.

2:4–15; 3:1–5. Tisti dan, ko bo Jehova izvršil obsodbo, bodo tako imenovano krščanstvo in vsi narodi, ki zatirajo Božje ljudstvo, končali podobno kakor starodavni Jeruzalem in okoliški narodi. (Razodetje 16:14, 16; 18:4–8) Zato bi morali še naprej neustrašno objavljati Božje obsodbe.

3:8, 9. Medtem ko čakamo na Jehovov dan, pa se pripravljamo, da bi ga lahko preživeli. K temu spada to, da se učimo govoriti ‚čisti jezik‘ (NW) in da ‚kličemo Božje ime‘, tako da se Bogu osebno posvetimo. Jehovu pa služimo tudi »enodušno« skupaj z njegovim ljudstvom in mu v dar prinašamo »daritev hvale«. (Hebrejcem 13:15)

»Silno hiti«

Psalmist je pel: »Še malo namreč, in brezbožnika ne bo več, in ogledoval boš mesto njegovo, a njega ne bode.« (Psalm 37:10) Ko razmišljamo o tem, kaj je bilo v Nahumovi knjigi prerokovano o Ninivah ter v Habakukovi knjigi o Babilonu in odpadniškem Judu, smo lahko povsem prepričani, da se bodo psalmistove besede izpolnile. Koliko časa pa moramo še čakati?

»Blizu je veliki dan GOSPODOV,« piše v Zefaniju 1:14. »Blizu je in silno hiti.« Iz Zefanijeve knjige pa tudi spoznamo, kako lahko tega dne najdemo skrivališče in kaj moramo delati sedaj, da bi bili pripravljeni na rešitev. Zares, »Božja beseda je [. . .] živa in ima močan vpliv«. (Hebrejcem 4:12)

[Sliki na strani 8]

Masivno obzidje Niniv ni preprečilo izpolnitve Nahumove prerokbe

[Vir slike]

Randy Olson/National Geographic Image Collection