Mkaanem ma Yehova Ma Uma Je

U Ôron Takerada u Nahum man Habaku kua Sefania Asav-asav

ASHIRIA lu tar u hemban agee sha tar cii. Yange ú tim Samaria u lu gartamen u ikwe pue i tartor u Iserael la. Shi ú shi eren ayôôso a Yuda kpaa. Nahan Nahum u lu Profeti ken Yuda la lu a loho sha ci u Nineve u lu gartamen u Ashiria la. I nger loho shon ken Bibilo, ken takerada u Nahum; man i gber takerada ne cii inyom i 632 C.S.Y. (Cii man Shighe u Yesu) la ye.

Tar u ageegh ugen u ú dondo sha Ashiria yô, lu Zegetartor u Babilon. Ashighe agen ator a Mbakaldi a hemen tartor ne. A shi nan kpa, i nger takerada u Habaku i bee ken inyom i 628 C.S.Y. la. Takerada ne ôr er Babilon lu ikyagh ki tomov ki Yehova yar tom a mi u ôron ijir yô. Shi u ôr er kwagh a va tser Babilon kpaa.

Profeti Sefania yange vande eren tom u profeti a Nahum man Habaku. A er tom ne anyom 40 cii ve i va mase timin Yerusalem ken inyom i 607 C.S.Y. la ye. Sefania yôô loho u mtim man u ishimaverenkeghen sha ci u Yuda. Shi takerada u Sefania ôr kwagh u mtim u akuraior agen kpaa.

“KWAGH Á TSER GAR U AWAMBE”

(Nahum 1:1–3:19)

Yehova Aôndo, u a ‘we ishima, tahav Nav mbu vese’ la ôr ‘mkaanem sha Nineve.’ Er Yehova a lu “ijiir i waren sha iyange i ican” sha ci u mba ve ve hen a na sha u va waren la nahan kpa, yange gba u una tim Nineve keng.—Nahum 1:1, 3, 7.

“TER ngu hiden a icivir i Yakob her.” Nahan kpa Ashiria er ior mba Aôndo ican er ‘Begha ka a ande inyam avur avur’ nahan. Yehova una ‘nande akeke a utya a Nineve aa  hingir mnyim, sanker kpaa una ya agumaubegha a na.’ (Nahum 2:2, 12, 13) “Kwagh á tser [Nineve u lu] gar u awambe” la. “Mba ve ongo ahura [shin agwa] u kwagh [Na] cii, mba kuren ave sha mi” shi mba ember kpaa.—Nahum 3:1, 19.

Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a ken Ruamabera:

1:9—Aluer i “tim [Nineve] kera cii” yô, kwagh ne una bende a Yuda nena? Mtim u Nineve la una bende a Yuda sha ci u Ashiria una kera za un iyol ga; nahan “ican ia [kera va sha na] kwa har ga.” Nahum ôr kwagh inja er gar u Nineve kera ngu ga kuaa nahan, á kaa ér: “Nenge sha iwo, angahar a or u van a loho u dedoo, or u yôôn bem! Er uiniongo ou, we Yuda.”—Nahum 1:15.

2:6—Ka “ihinda i uifi” i nyi yange i bughu? Ihinda ne ka ahura a mngerem ma Ifi u i yer ér Tigris la yange pev sha girgar u Nineve la. Shighe u akumautya a Mbababilon man Mbamede kohol imôngo va ta ityav sha gar u Nineve ken inyom i 632 C.S.Y. la kpa, icile tsô tenger un ga. Er ior i Nineve yer ken zegegar ve u girgar na tav sha kpishi la yô, ve hen ér or môm tsô nana fatyô u nyôron ve ken gar ga. Kpa, zegeura nôôr, nahan ifi u Tigris sar avenge. Or u timen sha akaa a mbayiase ugen, u i yer un ér Diodorus la kaa ér, “mngerem ma ifi la yange ma va ica ma va yisa vegher gar la nahan ma yôhôr un.” Mngerem mara yange ma bugh ihindagar la, shi er í tsengaôron nahan, i tim Nineve kera fese er usu ka u hia ayia a ombor fele nahan.—Nahum 1:8-10.

3:4—Nineve lu er idyakwase nahan nena? Nineve yange lu er idyakwase nahan sha ci u tsugh akuraior agen sha u tôndon zwa a á ér una lu ken bem a á shi una wase a kpaa, kpa gema er a ican. U tesen ikyav yô, Ashiria yange na Ahashi, Tor u Mbayuda iwasen sha u ve wa agoyol sha num u akumautya a Shiria man Iserael wa ishima u va nôngon a ve la. Ken masejime yô, ‘tor u Ashiria va her Ahashi, kpa va za un iyol tseegh.’—2 Kroniku 28:20.

Ityesen hen Avese:

1:2-6. Yehova una va tim mbaihyomov nav mba ve vende u civir un a ishima i môm la, nahan kwagh ne tese ér Yehova soo ér mbacivir un ve civir un a ishima i môm.—Ekesodu 20:5.

1:10. Zegegar u Nineve, u lu a ayouautya uderi imôngo la kôr cio u yangen kwagh u Yehova ôr ér una er sha gar u Nineve la ga. Nyian kpa, mbaihyomov mba Yehova vea war ijirôron i na ga.—Anzaakaa 2:22; Daniel 2:44.

‘MBAPERAPERA VEA ZA HEMEN U LUN UMA’

(Habaku 1:1–3:19)

Ityough ki hiihii man ki sha uhar ki takerada u Habaku la ôr iliam i yange i̱ za hemen hen atô u profeti Habaku man Yehova Aôndo yô. Ishima yange i vihi Habaku kpishi sha akaa a a lu eren ken gar u Yuda la. Nahan a pine ér: “Ka sha ci u nyi U erem m nengen a iferkwagh man m kenger icana?” Yehova gema kaa a na ér: “Me mough a Mbakaldi, ikyurior i nyoon ishima tsung.” Yange kpiligh profeti la iyol er Aôndo una yar tom a “mbamiminga” ér ve tsaha Yuda yô. (Habaku 1:3, 6, 13) I taver Habaku ishima ér mbaperapera vea za hemen u lun uma, kpa mbaihyomov yô, vea war mtim ga. Heela tseegh ga, Habaku shi nger atsan ataan, a aa tser Mbakaldi yô.—Habaku 2:4.

Habaku yange er msen u sha mhôôn sha ikyenge i “Shigionoti,” ka ukwelegh je la. Yange er msen ne ter akaa a kpilighyol a Yehova er shin Zegemnger u Nyian man ken taaikyôngo man ken Yeriko la. Profeti ne shi tsengaôron ér Yehova una va a mtim sha iyange i Armagedon. Nahan a mase kuren msen ne ér: “AÔNDO, Ter, ka agee am, A  gema angahar a am hingir er a ashim yô, A erem m zende sha ajir a am a taven sha.”—Habaku 3:1, 19.

Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a ken Ruamabera:

1:5, 6—Mbayuda yange ve na jighjigh ér Mbakaldi vea kôr cio u timin Yerusalem ga sha ci u nyi? Shighe u Habaku hii u ôron kwaghôron u profeti la, Mbayuda lu sha ikyev i Mbaigipiti. (2 Utor 23:29, 30, 34) Er Mbababilon lu seer taver a taver agee nahan kpa ve lu a hemba Farao Neko ityav ga. (Yeremia 46:2) Heela tseegh ga, tempel u Yehova lu ken Yerusalem, shi mba ken tsombor-tor u Davidi hemen doo doo, a mzeyol shio. Mbayuda mba ve lu hen shighe la na jighjigh ér Aôndo una er “tom ugen” sha ayange a ve la, sha u van a Mbakaldi ér ve va tim Yerusalem ga. Er ve lumun a kwaghôron u profeti u Habaku la ga nahan kpa, ka ker ken inyom 607 C.S.Y. la yô, Mbababilon va tim Yerusalem “kpee.”—Habaku 2:3.

2:5—Ka an nan lu “orimangeregh” u i er kwagh u nan ken ivur ne laa, man “kwagh kom un ga” nena? Lu Mbababilon mba ve fa ityav shi ve hemba akuraior kpishi ityav la ve kohol ve lu “orimangeregh” ne ye. Er lu hemban akuraior ityav yô, a hingir er or u hunden msôrom ma wain nahan. Kpa una fatyô u kohol akuraior cii sha ci na ga, sha ci u Yehova una va a Mbamede man Mbapershia vea va tim un. Mba ve kohol ve hingir “orimangeregh” nyian yô, ka ugomoti mba uumace. Ve kpa mba mbahundenmsôrom sha ci u mba suur sha ayol a ve shi mba te ihyagh shi tahav mbu kom ve ga. Kpa vea fatyô u “kohol akuraior cii sha ci” ve ga. Ka Tartor u Aôndo tseegh ua kohol uumace cii ken mzough ye.—Mateu 6:9, 10.

Ityesen hen Avese:

1:1-4; 1:12–2:1. Habaku yange pine mbampin a ishima i môm, nahan Yehova na un mbamlumun. Aôndo u mimi ongo mbamsen mba mbajighjigh.

2:1. Se er nen Yehova tom kpoghuloo er Habaku nahan. Shi doo u se wa iyol se kegh a kegh u kôôm mbamhen asev shighe u i gbe ‘ahon’ sha ieren yase shin i kôôm se yô.

2:3; 3:16. Er se lu keghen iyange i Yehova yô, mayange je se tema nen a tema ga.

2:4. Saa se lu jighjigh zan zan mkur ve se war mtim u Yehova ye.—Mbaheberu 10:36-38.

2:6, 7, 9, 12, 15, 19. Kwagh a tser mba ve eren hua sha mtsera u keren la man mba ipila i doo ve ishima la man mbadyarev kua mbacivir akombo cii. Gba u se nôngo sha afatyô wase cii se palegh aeren a bo ne.

2:11. Aluer se venda u pasen aeren a bo a tar ne je kpa, “iwen i ken kpekpe ia genger imo.” Nahan doo u se taver ishima se za hemen u pasen loho u Tartor.

3:6. Kwagh môm u yangen ijirôron i Yehova je kpa ngu ga, mbamzough mba uumace mba ve lu er ka iwo shin agungu a tsôron la je kpa vea fatyô u yangen ijirôron i Yehova ga.

3:13. Se mba a vangertiôr ser Yehova una tim uumace cii sha iyange i Armagedon ga. Yehova una yima ior nav mbajighjigh.

3:17-19. Aluer ican tser se cii shighe u Armagedon la shin sha shighe u una va la je kpa, se lu a vangertiôr ser Yehova una na se “agee” aluer se za hemen u civir un sha mimi yô.

“IYANGE I TER MGBÔGHOM”

(Sefania 1:1–3:20)

Mcivir u Baal dumbur ken Yuda. Yehova ôr kwagh sha ikyev i profeti Sefania ér: “Me naregh uwegh Agh sha Yuda, man sha mba ve tem ken Yerusalem cii.” Nahan Sefania ta ior icin ér: “Iyange i Yehova mgbôghom.” (Sefania 1:4, 7, 14) Ka mba ve kor atindi a Aôndo tseegh a “yer” ve sha iyange la ye.—Sefania 2:3.

 “Kwagh á tser gar u ahendanegh,” ka Yerusalem je la. Yehova kaa ér: “Keghem nen, kape TER A kaa la, zan zan sha iyange i Me mough sha u yan ishar la; gadia awashima Wam yô, ka u kohol akuraior, . . . sha u Me haa iyugh Yam sha a ve.” Kpa Aôndo shi tôndo zwa ér: “Me na ne̱ due a iti, man ne̱ lu a iwuese kpaa ken akuraior a sha won cii, zum u Me gema mlu wen sha ashe a en la.”—Sefania 3:1, 8, 20.

Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a ken Ruamabera:

2:13, 14—Ka unô ve lu “mba gberen amo” ken gar u Nineve u a tim un gburu gburu laa? Nineve yange hingir ijiir i inyamtoho man inyon tsaan her yô, nahan lu amo a inyon man ahumbe a ken taaikyôngo aa lu tan sha uwindou mba ayou a a hingir ice la.

3:9—“Zwa u wang” la kanyi, man mba lamen u nena? Zwa ne ka mimi u Aôndo u a lu ken Bibilo i i lu Mkaanem nam la. Shi u wa atesen a ken Bibilo la cii ker. Se mba lamen zwa ne sha u lumun a mimi u ken Bibilo la shi tesen mbagenev shi eren ishima i Aôndo kpaa.

Ityesen hen Avese:

1:8. A shi nan kpa, mbagenev sha ayange a Sefania la lu dondon aeren a akuraior a a wa ndor a ve la sha u ‘huan akondo a akuraior agen.’ Aluer mbacivir Aôndo nyian mba dondon aeren a ior i tar ne sha imba gbenda ne yô, vea lu eren kwagh sha ibume.

1:12; 3:5, 16. Yehova yange tindi uprofeti nav kwa kimbir kimbir ér ve za pase ior nav ajiraôron a na. Mbayuda kpishi yange ve lu eren uma ve her, ishima ta ve kwe sha acin a tan la ga, vough er akase a wain ka a kôrough shin ityô i ishegh i wain nahan. Iyange i Yehova i mgbôghom, nahan mayange je se lumun nen ser aeren a ior mba ve soo u ungwan loho wase ga la a na ‘ave ase a shir livaa’ ga, kpa gba u se za hemen u pasen loho u Tartor a u uwer gban shio .

2:3. Ka Yehova tswen una yima se sha iyange i iyugh na ye. Nahan saa se ‘ker Ter’ sha u timen ken Bibilo, i i lu Mkaanem nam la zulee shi se eren msen hen a na ser a hemen se shi se kporom hen a na ve una lumun se ye. Shi se ‘ker perapera’ sha u eren uma u wang. Shi se ‘ker ishima i legh legh’ sha u hiden a iyol ijime shi ungwan kwagh kpaa.

2:4-15; 3:1-5. Sha iyange i ijirôron i Yehova la, Mbakristu Mbaaiev man akuraior a a hendan a ior mba Aôndo cii a tim ve, vough er yange i tim Yerusalem u sha ashighe a tsuaa la man akuraior a akase ve la nahan. (Mpase 16:14, 16; 18:4-8) Nahan se za nen hemen u pasen ior kwagh u ijirôron i Aôndo.

3:8, 9. Er se lu keghen iyange i Yehova yô, se wa nen agoyol u va waren sha u henen u lamen “zwa u wang” shi ‘yilan sha iti i Aôndo’ sha u tseghan iyol yase sha ci na. Shi se civir nen Yehova “sha ishima i môm” a ior nav imôngo shi se na un “nagh ku iwuese” kpaa.—Mbaheberu 13:15.

“Ngi Van Fefa Je”

Orpasalmi wa icam ér: “Shi côhin tsô iferor á kera lu ga; mimi je, ú nenge sha ijiir i nan, nan nan kpaa, kpa nana lu ga.” (Pasalmi 37:10) Aluer se time sha kwagh u i tsengaôron sha Nineve ken takerada u Nahum man sha kwagh u Babilon man sha kwagh u Mbayuda mba ve venda mimi la ken takerada u Habaku yô, se na jighjigh ser mkaanem ma orpasalmi man ma a kure sha mi vough. Kpa se kegh a kuma shighe nena nahana?

I ôr ken Sefania 1:14 ér, “Iyange i vesen i Ter mgbôghom, ngi van fefa je.” Takerada u Sefania shi tese er a va yer se sha iyange la yô kua kwagh u se er hegen sha u va waren iyange shon kpaa. Sha mimi yô, “mkaanem ma Aôndo ma uma je, ma tem gbilin ga.”—Mbaheberu 4:12.

[Pictures on page 12]

Ugirgar mba taven mba Nineve mbara yange kwaghôron u profeti u Nahum la u kuren ga

[Credit Line]

Randy Olson/National Geographic Image Collection