Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Maleaki

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Maleaki

Lentšu la Jehofa le a Phela

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Maleaki

TEMPELE yeo e bego e agilwe lefsa ya Jerusalema e be e feditšwe ka nywaga ya ka godimo ga e 70. Lega go le bjalo, ge nako e dutše e e-ya, boemo bja moya bja Bajuda bo ile bja thoma go fokola kudu. Gaešita le baperisita ba be ba gobogile. Ke mang yo a bego a tla ba lemoša ka boemo bja bona bja kgonthe le go leka go tsošološa boemo bja bona bja moya? Jehofa o nea moporofeta Maleaki modiro wo.

Puku ya mafelelo ya Mangwalo a Seheberu yeo e ngwadilwego ke Maleaki ka mokgwa wa go se pepetletše e na le boporofeta bjo bo buduletšwego ke Modimo. Go ela hloko lentšu la boporofeta bja Maleaki go ka re thuša go itokišeletša “’tšatši leo le lexolo le le šiišaxo la Morêna,” ge tshepedišo ya gona bjale e kgopo ya dilo e fihla mafelelong.—Maleaki 4:5.

BAPERISITA BA “KXOPIŠITŠE BA BANTŠI”

(Maleaki 1:1–2:17)

Jehofa o hlalosa maikwelo a gagwe go Baisiraele ka gore: “Ke Le ratile.” Eupša baperisita ba ile ba nyatša leina la Modimo. Bjang? “Ka xo tliša boxôbê bya dithšila aletareng [ya gagwe]” le ka go neela ka diphoofolo tše di ‘hlotšago le tše di babjago’ bakeng sa go dira dihlabelo.—Maleaki 1:2, 6-8.

Baperisita ba ‘kgopišitše ba bantši ka thuto ya bona.’ Batho ba a “hlanoxêlana.” Ba bangwe ba nyetše basadi ba šele. Ba bangwe ba lahlile ‘basadi ba bofseng bja bona.’—Maleaki 2:8, 10, 11, 14-16.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

2:2—Ke ka tsela efe Jehofa a ilego a ‘rogaka tšhegofatšo’ ya baperisita ba sa kwego? Modimo o dirile se ka kwešišo ya gore tšhegofatšo yeo e boletšwego ke baperisita ba bjalo e be e tla ba thogako.

2:3—Ke’ng seo se bego se bolelwa ke go ‘gaša difahlego tša baperisita ka mošwang’? Go ya ka Molao, mošwang wa phoofolo yeo go dirilwego sehlabelo ka yona o be o swanetše go išwa ka ntle ga mešaša gomme o fišwe. (Lefitiko 16:27, bapiša le PK.) Go gaša difahlego tša baperisita ka mošwang go be go bolela gore Jehofa o be a sa amogele dihlabelo tšeo le gore bao ba bego ba di neela ba be ba nyatšega go yena.

2:13—Aletare ya Jehofa e be e apešitšwe ke megokgo ya bomang? Ye ke megokgo ya basadi bao ba bego ba tlile tempeleng gomme ba tšhollela Jehofa dipelo tša bona. Ke’ng seo se bego se ba baketše manyami ao? Banna ba bona ba Bajuda ba be ba ba hladile ka mabaka ao a sa dumelelwego ke molao, mo gongwe e le gore ba nyale basadi ba bafsa ba šele.

Seo re Ithutago Sona:

1:10. Jehofa o be a sa thabišwe ke dihlabelo tša baperisita ba megabaru, bao ba bego ba lefiša batho bakeng sa ditirelo tše bonolo tše bjalo ka go tswalela mejako goba go gotša mello ya aletare. Ruri ke gabohlokwa gore ditiro tša rena tša borapedi, go akaretša le seo re se dirago bodireding bja Bokriste, di tutuetšwe ke lerato leo le se nago boithati bakeng sa Modimo le moagišani e sego ke tšhelete yeo re ka e hwetšago!—Mateo 22:37-39; 2 Bakorinthe 11:7.

1:14; 2:17. Jehofa ga a kgotlelele boikaketši.

2:7-9. Bao ba neilwego tokelo ya go ruta ka phuthegong ba swanetše go kgonthišetša gore seo ba se rutago se dumelelana le Lentšu la Modimo, Mangwalo a Makgethwa gotee le dikgatišo tše di theilwego Beibeleng tša “molaki yo a botegago.”—Luka 12:42; Jakobo 3:11.

2:10, 11. Jehofa o letetše gore barapedi ba gagwe ba tšeele godimo keletšo ya go nyala “feela Moreneng.”—1 Bakorinthe 7:39.

2:15, 16. Barapedi ba therešo ba swanetše go hlompha kgwerano ya lenyalo yeo ba e tsenetšego le basadi ba bofseng bja bona.

“MORENA O TLO TLA TEMPELENG YA GAGWE”

(Maleaki 3:1–4:6)

“Ka go akgofa Morena [Jehofa Modimo] o tlo tla tempeleng ya gagwe” a e-na le “morongwa wa kgwerano [Jesu Kriste].” Modimo ‘o tla batamela batho ba gagwe bakeng sa kahlolo’ gomme e be hlatse e akgofago kgahlanong le mehuta ka moka ya badiri ba bobe. Go feta moo, “puku ya kgopotšo” e tla ngwalwa bakeng sa batho bao ba boifago Jehofa.—Maleaki 3:1, 3, 5, 16PK.

Letšatši leo le “fišago bjalo ka sebešo” le tla tla gomme la fediša ba kgopo ka moka. Pele letšatši leo le e-tla, moporofeta o tla romelwa gore a ‘sokollele dipelo tša botatago bana baneng ba bona le dipelo tša bana go bo tatago bona.’—Maleaki 4:1, 5, 6PK.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

3:1-3 (PK)—Ke neng moo “Morena” le “morongwa wa kgwerano” ba ilego ba tla tempeleng, gomme ke mang yo a ilego a romelwa gore a ba etelele pele? Jehofa o ile a tla tempeleng a diriša moemedi wa gagwe gomme a e hlwekiša ka Nisani 10, 33 C.E. Se se diragetše ge Jesu a tsena tempeleng gomme a ntšha bao ba bego ba reka le go rekiša. (Mareka 11:15) Se se diregile nywaga e meraro le seripa ka morago ga ge Jesu a tloditšwe bjalo ka Kgoši e Kgethilwego. Ka mo go swanago, go bonagala eka nywaga e meraro le seripa ka morago ga go bewa ga gagwe bjalo ka Kgoši legodimong, Jesu o ile a tla le Jehofa tempeleng ya moya gomme ba hwetša batho ba Modimo ba nyaka go hlwekišwa. Lekgolong la pele la nywaga, Johane Mokolobetši o ile a romelwa go lokišetša Bajuda go tla ga Jesu Kriste. Mehleng ya lehono, motseta o ile a romelwa e sa le pele go lokiša tsela bakeng sa go tla ga Jehofa tempeleng ya gagwe ya moya. Nywageng ya pele ya bo-1880, sehlopha sa barutwana ba Beibele se ile sa thoma go swarega modirong wa thuto ya Beibele bakeng sa go tsošološa ditherešo tše dintši tša motheo tša Beibele dipelong tša batho ba botegago.

3:10—Na go tlišwa ga “karolô ya lesome” go emela go nea Jehofa sohle seo re nago le sona? Molao wa Moše o fedišitšwe motheong wa lehu la Jesu, ka gona ga go sa nyakega gore re ntšhe karolo ya lesome ya tšhelete. Lega go le bjalo, karolo ya lesome e na le seo e se bolelago. (Baefeso 2:15) Ga e emele go nea sohle seo re nago le sona. Gaešita le ge karolo ya lesome e be e tlišwa ngwaga le ngwaga, re nea Jehofa sohle seo re nago le sona gatee feela—ge re ineela go yena gomme re bontšha boineelo bjoo ka go kolobetšwa meetseng. Go tloga ka nako yeo go ya pele, sohle seo re nago le sona ke sa Jehofa. Lega go le bjalo, o re dumelela go kgetha karolo ya seo re nago le sona—karolo ya lesome ya seswantšhetšo—yeo re ka e dirišago tirelong ya gagwe. Ke selo le ge e le sefe seo maemo a rena a re dumelelago go se dira le seo dipelo tša rena di re tutueletšago go se diriša. Dihlabelo tšeo re di tlišetšago Jehofa di akaretša matla le dilo tše di bonagalago tšeo re di dirišago modirong wa go bolela ka Mmušo le wa go dira barutiwa. Le gona di akaretša go ba gona dibokeng tša Bokriste, go etela badumedi-gotee le rena bao ba babjago le bao ba tšofetšego le go thekga borapedi bja therešo ka tša ditšhelete.

4:3—Ke ka tsela efe ba babe ba tlago go “xatakêlwa” ke barapedi ba Jehofa? Batho ba Modimo mo lefaseng ba ka se ‘gatakele’ ba babe ka tsela ya kgonthe, ke gore, go tšea karolo go phethagatšeng dikahlolo tša Jehofa go bona. Go e na le moo, taba ye e šišinya gore bahlanka ba Jehofa mo lefaseng ba tla dira bjalo ka tsela ya seswantšhetšo ka go tšea karolo ka pelo ka moka moketeng wa phenyo wo o tlago go latela go fedišwa ga lefase la Sathane.—Psalme 145:20; Kutollo 20:1-3.

4:4—Ke ka baka la’ng re se ra swanela go ‘lebala molao wa Moše’? Molao woo ga o tlame Bakriste, lega go le bjalo, o šomile bjalo ka “moriti wa dilo tše dibotse tše di tlago go tla.” (Baheberu 10:1) Ka gona, go ela hloko Molao wa Moše go ka re thuša go bona kamoo dilo tšeo di ngwadilwego ka go wona di phethagatšwago ka gona. (Luka 24:44, 45) Ka godimo ga moo, Molao o na le “diswantšho tše di swantšhetšago dilo tša magodimong.” Ke gabohlokwa go ithuta wona e le gore re kwešiše dithuto le boitshwaro bja Bokriste.—Baheberu 9:23.

4:5, 6—“Eliya moporofeta” o emela mang? Go boletšwe e sa le pele gore “Eliya” o be a tla dira modiro wa tsošološo, wa go tsošološa dipelo tša batho. Lekgolong la pele la nywaga C.E., Jesu Kriste o ile a hlalosa Johane Mokolobetši e le “Eliya.” (Mateo 11:12-14; Mareka 9:11-13) Eliya wa mehleng yeno o romelwa “xò sešo xwa fihla ’tšatši leo le lexolo le le šiišaxo la Morêna.” Eliya wa lehono ke “mohlanka yo a botegago le wa temogo.” (Mateo 24:45) Sehlopha se sa Bakriste ba tloditšwego, ka phišego se be se dutše se dira modiro wa go tsošološa batho moyeng.

Seo re Ithutago Sona:

3:10. Go palelwa ke go nea Jehofa se sekaone-kaone seo re nago le sona ke go itima ditšhegofatšo tša gagwe.

3:14, 15. Ka baka la mohlala o mobe wa baperisita, Bajuda ba ile ba thoma go lebelela go hlankela Modimo go se bohlokwa. Bao ba lego maemong a boikarabelo ka phuthegong ya Bokriste ba swanetše go bea mohlala o mobotse.—1 Petro 5:1-3.

3:16. Jehofa o boloka pego ya bao ba mmoifago le go mmotegela. O a ba gopola gomme o tla ba phološa ge a fediša lefase le kgopo la Sathane. Ka gona, anke le ka mohla re se ka ra nyefiša boikemišetšo bja rena bja go dula re botegela Modimo.—Jobo 27:5, bapiša le NW.

4:1. Letšatšing la go ikarabela go Jehofa, “modu” le “lekala” di ba le mafelelo a swanago—bana ba banyenyane ba hwetša kahlolo e swanago le ya batswadi ba bona. A boikarabelo bjo bokaakang bjoo batswadi ba nago le bjona baneng ba bona ba banyenyane! Botate le bomma ba Bakriste ba swanetše go šoma ka thata go tsoma go amogelwa ke Modimo le go dula ba e-na le boemo bjo bobotse pele ga gagwe.—1 Bakorinthe 7:14.

“Boifa Modimo”

Ke bomang bao ba tlago go phologa ‘letšatšing le legolo le le šiišago la Jehofa’? (Maleaki 4:5) Jehofa o re: “Lena ba Le boifaxo ’ina la-ka, Le tlo hlabêlwa ke ’tšatši la tokô, la phodišô diphexong tša lôna, la tlo tšwa Lè kxarama wa mamane a nonnexo.”—Maleaki 4:2.

“’Tšatši la tokô,” Jesu Kriste, le hlabela bao ba boifago leina la Modimo ka tlhompho gomme ba amogelwa ke Jehofa. (Johane 8:12) Le gona ba hwetša “phodišô diphexong tša lôna”—phodišo ya moya gona bjale le phodišo e feletšego mmeleng, monaganong le maikwelong lefaseng le lefsa la Modimo. (Kutollo 22:1, 2) Ka ge ba thabile, ba ba bjalo ka “mamane a nonnexo.” Ka ge re letetše ditšhegofatšo tše bjalo, anke re tšeeleng godimo keletšo ya Kgoši Solomone e rego: “Boifa Modimo, O lôtê taêlô tša xaxwe. Ké se se swanetšexo batho bohle.”—Mmoledi 12:13.

[Seswantšho go letlakala 26]

Moporofeta Maleaki, mohlanka yo a fišegago le yo a ineetšego wa Modimo

[Seswantšho go letlakala 29]

Seo re se rutago se swanetše go dumelelana le Beibele

[Seswantšho go letlakala 29]

Bahlanka ba Jehofa ba hlompha kgwerano ya bona ya lenyalo