Mkaanem ma Yehova Ma Uma Je

U Ôron Takerada u Malaki Asav-asav

I HIDE i maa tempel u ken Yerusalem la hemba anyom 70 hegen. Kpa shighe ngur karen yô mlu u Mbayuda vea Aôndo vihi je gande. Upristi je kpa hingir u eren aferakaa. Nahan ka an nana wase ve vea kav mlu ve u kunya ne, vea hide hen Aôndo? Yehova tindi profeti Malaki ér a er tom ne.

Malaki nger takerada u ú mase kuren Ruamabera u ken zwa Heberu ne, a ôr kwagh ker paase paase. Takerada ne ngu a akaaôron a Aôndo a profeti. Aluer se ver ishima sha kwaghôron u profeti u Malaki ne yô, se fatyô u wan agoyol sha ci u “iyange i vesen i cieryol i TER,” shighe u a tim tar u bo ne la.—Malaki 4:5.

UPRISTI “NA IOR KPISHI GBEV MBU NÔNGON”

(Malaki 1:1–2:17)

Yehova pase er ishima i lu un ker a Iserael yô, wener: “Ne doom ishima.” Kpa upristi lu lahan iti i Aôndo. Ve lu lahan i nena? Ve lu “nan nagh sha kwaghyan u hôngorough sha atse [Na] a nanden nagh sha mi” shi ve lu “nan [Un] nagh sha iwankwagh, shin kwagh u a lu uange yô.”—Malaki 1:2, 6-8.

Upristi “na ior kpishi gbev mbu nôngon.” Shi ior “kera lu a mimi hen ayol a [ve] ga.” Mbagenev er kasev ken atôatyev. Mbagenev di lu eren a ‘kasev vev mba ve er iyev’ la sha mimi ga.—Malaki 2:8, 10, 11, 14-16.

Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a ken Ruamabera:

2:2—Yehova yange “wa iveren” i upristi mba hembanato mbara “ifan” nena? Upristi mban yange vea sôn Aôndo iveren yô, iveren la i gema i lu a lu ifan.

2:3—Inja i kwagh u i er heen ér a “mishi” upristi “icômbov sha ishi” la ér nyi? Tindi yange kaa ér i nanden icômbov mbi uzendenya mba i ne nagh a mi la ken akôngoafogh. (Levitiku 16:27) Nahan aluer i mishi upristi icômbov sha ishi yô, inja na yô Yehova venda iniav vev shi mba ve ne mbi la kpa ndôhôr un ishima.

2:13—Ka mliam ma unô yange ma cir atse a Yehova a nanden nagh sha mi laa? Lu mliam ma kasev mbayaav mba ve va ken tempel ve lu va vaan a Yehova la. Kanyi yange i na ve ishimavihin nahana? Noov vev  mba ve lu Mbayuda la lu paven a ve sha ayom, alaghga lu sha u vea er agumaukase a ken akuraior agen yô.

Ityesen hen Avese:

1:10. Iniav mbi upristi mba wan hua lu nan Yehova la vihi un ishima, gadia ve eren hanma kwagh sha inyar, a̱ lu u wuhen ihinda shin u keer usu sha atse a nanden nagh sha mi je kpaa. Nahan yô, er Aôndo a doo se ishima kua mbawanndor a vese yô, i lu dooshima ne a̱ mgbeghan se u eren akaa a se eren ken mcivir wase u a kou tom wase u pasen kwagh kpa ker la ye, mayange i de lu mtsera u inyar ga.—Mateu 22:37-39; 2 Mbakorinte 11:7.

1:14; 2:17. Yehova kôr atseregh ihyom.

2:7-9. Hanma or u i ne nan tom u tesen mba ve lu ken tiônnongo yô, nana̱ wa ikyo sha er kwagh u nan lu tesen la una zua sha Icighanruamabera i i lu Mkaanem ma Aôndo la man sha ityakerada i í har sha Bibilo i “orkuranya u jighjigh” a ne se la.—Luka 12:42; Yakobu 3:11.

2:10, 11. Yehova soo ér mbacivir un ve dondo kwagh u i we se ér se eren kasev shin noov “ken Ter tseegh” la.—1 Mbakorinte 7:39.

2:15, 16. Gba u Mbakristu mba mimi vea vihi iceghzwa i ivesegh i yange ve er a kasev vev mba ve er iyev la ga.

“TER . . . UNA VA KEN TEMPEL NA”

(Malaki 3:1–4:6)

“Ter [Yehova Aôndo] . . . Una va ken tempel Na fese” vea Yesu Kristu “Ortyom u ikyuryan.” Aôndo una “kporom her [ior nav] sha u ôron ijir,” una lu orshiada fese je sha mbaaferev cii. Heela tseegh ga, a nger “ruamabera u umbur akaa” sha ci u mba ve cie Yehova la.—Malaki 3:1, 3, 5, 16.

Iyange i i lu “yeghen er usu u sha atse nahan” la ia va hia mbaaferev cii kera. Kpa cii man iyange la i va yô, a tindi profeti “una va gema asema a uter á hide hen uôn, man asema a uôn di kpaa á hide hen uter vev.”—Malaki 4:1, 5, 6.

 Mbamlumun sha Mbampin mba sha Akaa a ken Ruamabera:

3:1-3—Ka hanma shighe nahan “Ter” u mimi va ken tempel vea ‘Ortyom u ikyuryana,’ man lu an i tindi ken hemen ve? Yehova yange tindi or ken tempel ér nana za wanger un sha iyange i Nisan 10, inyom i 33 la sha ci na. Lu shighe u Yesu nyôr ken tempel, zenda mbateenkwagh man mbayamenkwagh ker la. (Marku 11:15) Kwagh ne yange er shighe u i tsegha Yesu Tor anyom kar atar man tiôn la. Shighe u i ver Yesu Tor sha la kpa ka inja er anyom yange nga kar atar man tiôn yô, Yesu za vea Yehova ken tempel u ken jijingi la nahan, nahan ve nenge ér gba u wanger ior mba Aôndo. Ken derianyom u hiihii la i tindi Yohane u Eren Batisema ér a za wa Mbayuda iyol sha mve u Yesu Kristu. Sha shighe wase ne kpa, yange i tindi ortyom ér nana za sôr gbenda sha ci u mve u Yehova ken tempel na u ken jijingi la. Annongo u mbahenen Bibilo yange hii u tesen mba mimi a doo ve ishima la akaa a mimi a ken Bibilo ken kwavanyom u 1880 la je.

3:10—“Môm-ken-upue mba jimin” mba i vaan a mi hen Yehova la tile sha ityough ki u nan Yehova hanma kwagh u se lu a mi ciili? Ku u Yesu kar a Tindi u Mose la kera, nahan kera ka hange hange u se naan Aôndo môm-ken-upue u akaa a se lu a mi la ga. Nahan kpa, se mba a môm-ken-upue u sha ikyav. (Mbaefese 2:15) Môm-ken-upue ne ka u nan Yehova hanma kwagh u se lu a mi cii ga. Tsuaa la ior vaan a môm-ken-upue hanma inyom, kpa se yô ka se na Yehova hanma kwagh u se lu a mi cii kwa môm tseegh—ka shighe u se tsegh ayol ase sha ci na, se er batisema je la. Hii shighe la je, hanma kwagh u se lu a mi yô ka u Yehova. Nahan kpa, ne se ian ér se tsua anvegher u akaa a se lu a mi la se er un tom a mi, ka môm-ken-upue u sha ikyav je la. Ka nyityôkwagh i mlu wase a ne se ian u eren cii, shi ishima yase i mgbegh se u eren la. Akaa a se ne Yehova yô, ka shighe wase man agee ase man uiyua mba se eren sha u suen tom u pasen kwagh u Tartor shi geman ior hingir mbahenen la. Shi akaa ne kua u zan mbamkombo mba Mbakristu man u za sôron mbauangev man mbabeenyol mba se civir Aôndo a ve imôngo la man u suen mcivir u mimi sha inyar kpaa.

4:3—Mbacivir Yehova vea “ndyar mbaaferev” sha nyi gbenda? Ior mba Aôndo mba shin tar vea “ndyar mbaaferev” kpôô kpôô ga, inja na yô vea wa uwegh sha u timin ve ga. Kpa kwagh ne tese ér mbatomov mba Yehova mba shin tar vea ndyar ve sha ikyav, gadia zum u a tim tar u Satan kera la vea ember kpen kpen.—Pasalmi 145:20; Mpase 20:1-3.

4:4—Er nan i doo u se “umbur atindiakaa . . . a Mose” laa? Mbakristu kera mba sha ikyev i Tindi u Mose la ga, nahan kpa tindi la “ngu . . . mure u akaa a doon a a lu van la.” (Mbaheberu 10:1) Nahan aluer se mba timen sha Tindi u Mose la yô, se nenge er akaa a i nger ker la a lu kuren sha mi vough yô. (Luka 24:44, 45) Heela tseegh ga, Tindi la ngu a “ikyav i akaa a Sha.” Aluer se soo u fan atesen man aeren a Mbakristu wang yô, doo u se hen Tindi ne.—Mbaheberu 9:23, NW.

4:5, 6—“Profeti Eliya” tile sha ityough ki ana? I tsengaôron ér “Eliya” una er tom u wasen ior ér ve hide hen Aôndo, inja na yô una sôr asema a ior. Ken derianyom u hiihii la Yesu Kristu yila Yohane u Eren Batisema ér “Eliya.” (Mateu 11:12-14; Marku 9:11-13) I tindi mba ve til sha ityough ki Eliya nyian ne “er iyange i vesen i cieryol i TER i lu a va ga” ne. Ka “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la a til sha ityough ki Eliya nyian ye. (Mateu 24:45) Nongo u Mbakristu mba i shigh ve mkurem ne ngu eren tom u wasen ior ér ve hide hen Aôndo la kpoghuloo.

 Ityesen hen Avese:

3:10. Aluer se er Yehova tom sha afatyô wase cii ga yô, se mba nyumen ayol a ase iveren na.

3:14, 15. Ikyav i bo i upristi la yange i na yô, Mbayuda hii u nengen mcivir u Aôndo ér ka kwagh u injaa ga. Doo u mba ve lu sha aantom ken tiônnongo u Kristu la vea veren mbagenev ikyav i dedoo.—1 Peteru 5:1-3.

3:16. Yehova hungur mba ve cie un shi ve civir un sha mimi la ga. Umbur ve hanma shighe, nahan una yima ve zum u una tim tar u bo u Satan ne. Yô, se kange nen ishima se za nen hemen u civir Aôndo sha mimi zan zan.—Yobu 27:5.

4:1. Iyange i Yehova una tsaha mbaaferev la, una tim “mise” man “gbaa” kpaa, inja na yô una tsaha mbayev mba kiriki er uter vev nahan. Nahan mbamaren mba a tom u vesen u yesen ônov vev mba kiriki! Gba u uter man ungô mba ve lu Mbakristu vea nôngo tsung vea eren akaa a Aôndo una lumun ve shi vea doo a na yô.—1 Mbakorinte 7:14.

“Cia Aôndo” u Mimi

Ka unô a yima ve sha “iyange i vesen i cieryol i TER” laa. (Malaki 4:5) Yehova kaa ér, “ne mba ne cie iti Yam yô, iyange i perapera ia due ne a mbee u uange ken akper a i; né due, né tsuwe er anibuav ka ve due ken ityôr nahan.”—Malaki 4:2.

Yesu Kristu un u a lu “iyange i perapera” la ngu tan sha mba ve cie iti i Aôndo kpoghuloo la, nahan Yehova lumun ve. (Yohane 8:12) Iyange shon ia due ve a “mbee u uange ken akper a i,” inja na yô ia wase ve u sôron mlu ve vea Aôndo hegen, shi ia bee ve angev mbu iyolough man mbu ken ityough man mbu ken ishima ken tar u he u Aôndo la. (Mpase 22:1, 2) Saan ve iyol shi doo ve, nahan mba tsuwen er “anibuav” nahan. Er averen ne cii a lu sha ci wase yô, se dondo nen kwaghwan u Tor Solomon ne, a kaa ér: “Cia Aôndo, waan atindi Na ikyo; gadia ngun ka kwagh u ior cii ma ve er je ne.”—Orpasenkwagh 12:13.

[Picture on page 28]

Profeti Malaki, ortom u Aôndo u tseen ishima man u mimi

[Picture on page 31]

Se tesen nen kwagh u Bibilo i er yô

[Picture on page 31]

Mbatomov mba Yehova mba vihin iceghzwa ve i ivesegh ga