Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

O Ile a Emela Borapedi bja Therešo

O Ile a Emela Borapedi bja Therešo

Ekišang Tumelo ya Bona

O Ile a Emela Borapedi bja Therešo

ELIYA o ile a lebelela lešaba ge le dutše le namelela thitong ya Thaba ya Karamele. Gaešita le ge e be e le ka masa, batho ba ba be ba bonagala gore ba a diila e bile ba hloka dijo. Komelelo yeo e tšerego nywaga e meraro le seripa e ile ya ba tlogela ba se na selo.

Gare ga bona go be go e-na le baporofeta ba 450 ba Baali bao ba bego ba ikgantšha kudu e bile ba tloga ba hloile moporofeta wa Jehofa e lego Eliya. Kgošigadi Isebele o be a bolaile bahlanka ba bantši ba Jehofa, eupša monna yo o be a sa eme a tiile kgahlanong le borapedi bja Baali. Eupša ka nako e kaaka’ng? Mohlomongwe baperisita bao ba ile ba iphahlelela ka gore monna o tee a ka se ke a ba fenya. (1 Dikxoši 18:3, 19, 20) Kgoši Ahaba le yena o be a tlile, a nametše koloi ya gagwe ya ka bogošing ya ntwa. Le yena o be a sa rate Eliya.

Moporofeta yo yoo e bego e le yena a nnoši a thekgago borapedi bja therešo, o be a letetšwe ke letšatši leo a sa kago a le bona bophelong bja gagwe. Ge Eliya a dutše a lebeletše, go be go thongwa ntwa yeo lefase le sa kago la e bona ya magareng ga botse le bobe. O ile a ikwa bjang ge letšatši le hlaba? O ile a tšhoga ka ge e be e le “motho yo a nago le maikwelo a swanago le a rena.” (Jakobo 5:17) Bonyenyane re ka kgodišega ka se: A dikologilwe ke batho ba ba se nago tumelo, kgoši ya bona ya mohlanogi le baperisita bao ba babolai, Eliya o ile a ikwa eka o lahlilwe.—1 Dikxoši 18:22.

Lega go le bjalo, ke’ng se se baketšego Isiraele mathata a? Le gona, o ka ithuta’ng tabeng ye lehono? Beibele e re kgothaletša gore re naganišiše ka bahlanka ba ineetšego ba Modimo gomme re “ekiše tumelo ya bona.” (Baheberu 13:7) Ga bjale, ela hloko mohlala wa Eliya.

Ntwa ya Nako e Telele e Fihla Tlhorong

Eliya o feditše karolo e kgolo ya bophelo bja gagwe a lebeletše setšhaba sa gabo se lahla selo se sekaone-kaone seo se bego se e-na le sona, gomme go be go se na seo a bego a ka se dira. Isiraele e be e le ntweng ya nako e telele, ntwa magareng ga bodumedi bjo bo sekilego le bja maaka, magareng ga borapedi bja Jehofa Modimo le bja medimo ya diswantšho ya ditšhaba tšeo di ba dikologilego. Mehleng ya Eliya, ntwa yeo e ile ya gakala.

Kgoši Ahaba o be a nyetše Isebele, morwedi wa kgoši ya Sidone. Isebele o be a ikemišeditše go tlatša borapedi bja Baali nageng ya Isiraele le go fediša borapedi bja Jehofa ka mo go feletšego. Kapejana Ahaba o ile a ineela tutuetšong ya Isebele. O ile a aga tempele le aletare ya Baali gomme a etelela pele go rapeleng modimo wo wa boheitene. O ile a kgopiša Jehofa kudu.—1 Dikxoši 16:30-33. *

Ke’ng seo se bego se dira gore borapedi bja Baali e be bjo bo šišimišago? Bo ile bja goketša Isiraele, bja dira gore ba bantši ba tlogele Modimo wa therešo. Le gona e be e le bodumedi bjo bo gobogilego le bjo sehlogo. Bo be bo akaretša bagweba-ka-mmele ba ka tempeleng ba banna le ba basadi, menyanya e gobogilego ya dikopano tša botona le botshadi gaešita le go dira dihlabelo ka bana. Jehofa o ile a arabela ka go romela Eliya go Ahaba gore a tsebatše gore go tla ba le komelelo go fihla ge moporofeta wa Modimo a bolela gore e tla fela. (1 Dikxoši 17:1) Nywaga e mmalwa e ile ya feta pele Eliya a iponagatša go Ahaba gomme a mmotša gore a kgoboketše setšhaba le baporofeta ba Baali Thabeng ya Karamele.

Lega go le bjalo, ntwa ye e bolela’ng go rena lehono? Ba bangwe ba ka nagana gore kanegelo ya borapedi bja Baali ga e bohlokwa lehono, ka ge re sa bone ditempele le dialetare tša Baali go re dikologa. Eupša pego ye ga se feela histori ya bogologolo. (Baroma 15:4) Lentšu “Baali” le bolela “mong” goba “morena.” Jehofa o boditše batho ba gagwe gore ba swanetše go mo kgetha bjalo ka “baali” wa bona goba mong wa bona. (Jesaya 54:5) Na ga o dumele gore batho ba sa dutše ba hlankela marena a fapa-fapanego go e-na le Modimo yo Matla ohle? Ka kgonthe, go sa šetšwe gore batho ba fetša bophelo bja bona ka moka ba phegelela go hwetša tšhelete, mošomo wa boiphedišo, boithabišo, boithabišo bja tša botona le botshadi goba medimo e mentši yeo e rapelwago go e na le Jehofa, ba kgetha mong wa bona. (Mateo 6:24; Baroma 6:16) Ka gona, ka tsela e itšego, dibopego tše dintši tša borapedi bja Baali di atile lehono. Ntwa yeo ya bogologolo ya magareng ga Jehofa le Baali e ka re thuša go dira kgetho e bohlale ya gore re tla hlankela mang.

‘Go Hlotša’—Bjang?

Tlhoreng ya yona moo go fokago moya o montši, Thaba ya Karamele e dira gore Isiraele e bonagale gabotse—go tloga molapong wa Kisoni kua tlase go fihla Lewatleng le Legolo (Lewatle la Mediterranean) le go fihla dithabeng tša Lebanone karolong e lego kgojana ya ka leboa. * Eupša ge letšatši le hlaba letšatšing le la makgaola-kgang, naga e be e le boemong bjo bo šiišago. Naga yeo pele e bego e nonne yeo Jehofa a bego a e neile bana ba Aborahama, e be e se sa tšweletša selo. E be e le naga yeo ga bjale e omeletšego o šoro, e sentšwe ka baka la bošilo bja batho ba Modimo ka noši! Ge batho bao ba kgobokana, Eliya o ile a ba batamela gomme a ba botša gore: “Le tlo kxaotša neng xo hlotšetša ka dithokô tše pedi? Xe Modimo è le Morêna, xôna latelang Yêna; xe Modimo è le Baali, xôna o lateleng.”—1 Dikxoši 18:21.

Eliya o be a e-ra go reng ka polelwana “xo hlotšetša ka dithokô tše pedi”? Ge e le gabotse, batho bao ga se ba ka ba lemoga gore ba be ba swanetše go kgetha magareng ga borapedi bja Jehofa le borapedi bja Baali. Ba be ba nagana gore ba ka rapela Jehofa le Baali—gore ba ka thabiša Baali ka meetlo ya bona ya borabele gomme ka nako e swanago ba kgopele gore Jehofa Modimo a phethagatše dikgopelo tša bona. Mohlomongwe ba be ba nagana gore Baali o tla šegofatša puno le mehlape ya bona, mola “Morêna wa Mašaba” a tla ba šireletša ntweng. (1 Samuele 17:45) Ba be ba lebetše therešo ya motheo—yeo le lehono batho ba bantši ba sa e lemogego—ya gore Jehofa ga a arolelane borapedi bja gagwe le motho le ge e le ofe. O nyaka boineelo bjo bo feletešego e bile bo a mo swanela. Borapedi le ge e le bofe bjo bo lebišitšwego go yena bjo bo tswakilwego le borapedi bja medimo e mengwe ga bo amogelege go yena, e bile bo a mo kgopiša!—Ekisodo 20:5.

Ka gona, Baisiraele bao ba be ba ‘hlotša’ bjalo ka motho yo a lekago go sepela ditseleng tše pedi ka nako e tee. Batho ba bantši ba dira phošo e swanago lehono, ba dumelela “bo-baali” ba bangwe go ba karolo ya maphelo a bona ganyenyane-ganyenyane, ka go realo ba kgaphela borapedi bja Modimo ka thoko! Boipiletšo bja Eliya bjo bo kwagalago le bjo bo akgofilego bja gore ba kgaotše go hlotša bo ka re thušo gore re hlahlobe lefsa borapedi bja rena le dilo tše di tlago pele maphelong a rena.

Teko ya Makgaola-kgang

Se se latelago Eliya o šišinya gore go dirwe teko. Teko e be e le e bonolo kudu. Baperisita ba Baali ba be ba swanetše go aga aletare le go bea sehlabelo godimo ga yona; ke moka ba rapele modimo wa bona gore a gotetše mollo. Eliya le yena o be a tla dira se se swanago. O itše: “Xomme Modimo e tlo ba yeo a tl’o xo araba ka mollô.” Eliya o be a tseba gabotse gore Modimo wa therešo ke mang. O be a e-na le tumelo e tiilego moo ka go se dika-dike a ilego a dumelela baporofeta bao ba Baali gore ba thome pele. O ile a dira gore dilo di be bonolo go baganetši ba gagwe, a ba dumelela gore ba kgethe poo ya sehlabelo le gore ba rapele Baali pele. *1 Dikxoši 18:24, 25.

Ga re phele nakong ya mehlolo. Lega go le bjalo, Jehofa ga se a fetoga. Re ka mmota go swana le ge Eliya a be a mmota. Ka mohlala, ge e ba batho ba sa dumelelane le seo Beibele e se rutago, ga se ra swanela go boifa go ba dumelela gore ba bolele seo ba se dumelago. Ka go swana le Eliya, re ka tlogelela Modimo wa therešo gore a lokiše ditaba. Re dira seo e sego ka go ipota, eupša ka go bota Lentšu la gagwe le le buduletšwego, leo le diretšwego “go lokiša dilo.”—2 Timotheo 3:16.

Baporofeta ba Baali ba ile ba tšwela pele go bea sehlabelo sa bona aletareng gomme ba bitša modimo wa bona. Ba ile ba goeletša leboelela ba re “Baali, re kwê!” Ba dirile seo ka nako e telele. Beibele e re: “Xomme xwa hlôkwa phetolô.” Gare ga mosegare Eliya o ile a thoma go ba kwera, a bolela ka go gegea gore mohlomongwe Baali o swaregile kudu gore a ka ba araba goba o sa ile ntlwaneng goba o sa ile le boroko o nyaka gore motho a mo phafoše. Eliya o ile a kgothaletša baikaketši bao gore: “Hlabošang lentšu.” Go molaleng gore o bone gore borapedi bja Baali ke bofora gomme o be a nyaka gore batho ba Modimo ba bone bofora bja bona.—1 Dikxoši 18:26, 27.

Ge ba arabela, baperisita ba Baali ba ile ba galefa le go feta, “ba xowelêtša ka mantšu a maxolo, ba dira ka mokxwa wa bôná ba ithsêxaka ka mefaka le ka marumô, ba šala le mekxeledi ya madi.” Seo ga se sa ka sa thuša ka selo! “Xwa hlôkwa phetolô le e a arabaxo, le mokwi wa dithapêlô.” (1 Dikxoši 18:28, 29) Ka kgonthe go be go se na Baali. E be e le selo seo se hlamilwego ke Sathane go goketša batho gore ba tlogele Jehofa. Gona bjale go swana le nakong e fetilego, go kgetha morena le ge e le ofe go e na le Jehofa go tliša manyami gaešita le dihlong.—Psalme 25:3; 115:4-8.

Karabo

Thapama, go ile gwa fihla nako ya Eliya. O ile a lokiša aletare ya Jehofa, yeo ka ntle le pelaelo e bego e sentšwe ke manaba a borapedi bja therešo. O ile a diriša mafsika a 12, mohlomongwe e le go gopotša ba bantši melokong e 10 ya Isiraele gore Molao wo o bego o neilwe meloko yohle e 12 o be o sa dutše o ba tlama. Ke moka o ile a bea sehlabelo sa gagwe gomme a kolobiša selo se sengwe le se sengwe ka meetse, mohlomongwe ao a bego a e-tšwa Lewatleng la kgaufsi la Mediterranean. O ile a re go epiwe foro go dikologa aletare le gore le yona e tlatšwe ka meetse. Go etša ge a ile a dira gore dilo di be bonolo bakeng sa baporofeta ba Baali, o ile a dira gore go bonagale eka dilo di tla ba thata bakeng sa Jehofa—o be a e-na le kgodišego e feletšego go Modimo wa gagwe.—1 Dikxoši 18:30-35.

Ge dilo ka moka di lokile, Eliya o ile a rapela. Ka ge e be e le e kwagalago le e bonolo, thapelo yeo e ile ya bontšha gabotse gore ke dilo dife tšeo di tlago pele bophelong bja Eliya. Sa bohlokwa kudu, o be a nyaka gore go tsebje gore Jehofa ke “Modimo mo xo Isiraele” e sego Baali. Sa bobedi, o be a nyaka gore yo mongwe le yo mongwe a tsebe gore karolo ya gagwe e be e le ya go ba mohlanka wa Jehofa; gore letago le tumišo di swanetše go išwa go Modimo. Sa mafelelo, o bontšhitše gore o sa dutše a tshwenyegile ka batho ba gabo, ka gobane o be a fagahletše go bona Jehofa a ‘sokolla dipelo tša bona.’ (1 Dikxoši 18:36, 37) Go sa šetšwe manyami ka moka ao ba a bakilego ka baka la go hloka tumelo ga bona, Eliya o be a sa dutše a ba rata. Ge re rapela Modimo, na le rena re ka bontšha go tshwenyega ka mo go swanago ka leina la Modimo, gaešita le go bontšha boikokobetšo le go kwela ba bangwe bao ba hlokago thušo bohloko?

Pele Eliya a rapela, mohlomongwe lešaba le ka ba le ile la ipotšiša ge e ba Jehofa e be e le modimo wa maaka go swana le ge go bile bjalo ka Baali. Lega go le bjalo, ka morago ga thapelo yeo, go be go se na nako ya go belaela. Pego e re: “A sa tš’o r’yalo xwa wa mollô wa Morêna, wa fiša sehlabêlô le dikxong le mafsika le mabu, wa phšiša meetse a mo lengôtswaneng.” (1 Dikxoši 18:38) A karabo e makatšago gakaakang! Ka gona batho ba ile ba arabela bjang?

Ba ile ba hlaba mokgoši ka moka ba re: “Jehofa ke Modimo! Jehofa ke Modimo!” (1 Dikxoši 18:39, PK) Mafelelong ba ile ba bona therešo. Lega go le bjalo, ba be ba sešo ba bontšha tumelo. Ge e le gabotse, go dumela gore Jehofa ke Modimo wa therešo ka morago ga go bona mollo o e-tšwa legodimong e le go araba thapelo ga se pontšho e kgahlišago ya tumelo. Ka gona Eliya o ile a ba kgopela se se oketšegilego. O ile a ba kgopela gore ba dire seo ba bego ba swanetše go ba ba ile ba se dira nywaga e mentši pele ga moo—go kwa Molao wa Jehofa. Molao wa Modimo o itše baporofeta ba maaka le barapedi ba medimo ya diswantšho ba swanetše go bolawa. (Doiteronomio 13:5-9) Baperisita ba ba Baali e be e le manaba a ikemišeditšego a Jehofa Modimo ao a bego a šoma ka boomo kgahlanong le merero ya gagwe. Na ba be ba swanelwa ke kgaugelo? Na bana ka moka ba se nago molato bao ba ilego ba fišwa e le dihlabelo go Baali ba ile ba bontšhwa kgaugelo? (Diema 21:13; Jeremia 19:5) Aowa, batho bao ba be ba sa swanelwe ke kgaugelo. Ka gona Eliya o ile a laela gore ba bolawe, gomme go ile gwa ba bjalo.—1 Dikxoši 18:40.

Baswaya-diphošo ba bangwe ba mehleng yeno ba nyatša mafelelo a teko ye ya Thaba ya Karamele. Ba bangwe ba ka tshwenyega ka gore badumedi bao ba fišegelago thoko ba ka diriša pego ye go lokafatša ditiro tša bona tša bošoro. Ka manyami, go na le badumedi ba bantši ba fišegelago thoko bao ba tletšego bošoro lehono. Lega go le bjalo, Eliya o be a sa fišegele thoko. O be a phethagatša kahlolo ya go loka ya Jehofa. Go feta moo, Bakriste ba kgonthe ba a tseba gore ba ka se latele mokgwa wa Eliya wa go bolaya ba kgopo. Ka morago ga gore Mesia a tle, ditekanyetšo tša barutiwa ba Jesu ka moka di hwetšwa mantšung a Kriste go Petro a rego: “Bušetša tšhoša ya gago lefelong la yona, gobane bohle bao ba tšeago tšhoša ba tla bolawa ka tšhoša.” (Mateo 26:52) Jehofa o tla diriša Morwa wa gagwe go phethagatša toka ya Modimo nakong e tlago.

Boikarabelo bja Mokriste wa therešo ke go phela bophelo bja tumelo. (Johane 3:16) Tsela e nngwe ya go dira se ke go ekiša banna ba botegago ba swanago le Eliya. O be a rapela Jehofa ka mo go feletšego gomme o ile a kgothaletša ba bangwe go dira se se swanago. Ka sebete o ile a pepentšha bodumedi bja bofora bjoo Sathane a bo dirišitšego go goketša batho gore ba tlogele Jehofa. Le gona o ile a bota Jehofa gore o tla lokiša ditaba go e-na le go bota bokgoni le thato ya gagwe. Ka kgonthe, Eliya o ile a emela borapedi bjo bo sekilego. Eka yo mongwe le yo mongwe wa rena a ka ekiša tumelo ya gagwe!

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 6 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego mabapi le ditirišano tša pele tša Eliya le Ahaba, bona sehlogo se se rego: “Na o na le Tumelo ya go Swana le ya Eliya?” tokollong ya Morokami wa April 1, 1992.

^ ser. 1 Karamele gantši ke e tala e bile e a kgahliša, ka ge gantši diphefo tšeo di tšwago lewatleng di rotoga ka thito ya yona, gomme di e nošetša ka pula le phoka e ntši. Ka ge go be go naganwa gore Baali ke yena a tlišago pula e ntši, mohlomongwe thaba ye e be e le ya bohlokwa borapeding bja Baali. Ka gona, Karamele yeo e sa tšweletšego selo le e omilego e be e le lefelo le le swanetšego bakeng sa go pepentšha borapedi bja Baali e le bja bofora.

^ ser. 4 Eliya o ba boditše ka mo go kwagalago gore: “Le se kê la xotša mollô” sehlabelong. Diithuti tše dingwe di bolela gore ka dinako tše dingwe barapedi bao ba medimo ya diswantšho ba be ba diriša dialetare tše di nago le lešoba le le fihlegilego ka tlase e le gore go bonagale eka mollo o goteditšwe ka matla a phagametšego a tlhago.

[Mantšu a ipiletšago a tsopotšwego go letlakala 20]

Go kgetha morena le ge e le ofe go e na le Jehofa go tliša manyami

[Seswantšho go letlakala 21]

“Jehofa ke Modimo wa therešo!”