Ali ste vedeli?
Ali ste vedeli?
Kolikšna je bila prostornina ulitega morja v Salomonovem templju?
Poročilo v Prvi knjigi kraljev 7:26 navaja, da je morje držalo »dva tisoč batov« vode, ki so jo uporabljali duhovniki, medtem ko vzporedno poročilo iz Druge knjige letopisov 4:5 pravi, da je držalo »tri tisoč batov«. * Zato nekateri trdijo, da je do razlike med poročiloma prišlo zaradi napake pri prepisovanju Druge knjige letopisov.
Prevod Novi svet nam pomaga uskladiti ti dve vrstici. V Prvi knjigi kraljev 7:26 beremo: »Navadno je bilo v njem dva tisoč batov vode.« V Drugi knjigi letopisov 4:5 pa pravi: »Držalo je tri tisoč batov.« Torej poročilo iz Druge knjige letopisov 4:5 omenja njegovo celotno prostornino, namreč toliko, kolikor je držalo, medtem ko poročilo iz Prve knjige kraljev 7:26 pove, koliko vode je bilo običajno v njem. Z drugimi besedami, nikoli ga niso napolnili do vrha. Videti je, da so ga običajno napolnili samo do dveh tretjin.
[Podčrtna opomba]
^ odst. 3 »Dva tisoč batov« ustreza 44.000 litrom in »tri tisoč batov« je enako 66.000 litrom.
Kako to, da sta Jezus in Peter plačala tempeljski davek s samo enim kovancem?
V Jezusovih dneh se je od vsakega judovskega moškega, ki je bil star več kot 20 let, zahtevalo, da letno plača tempeljski davek v vrednosti dveh drahem oziroma ene didrahme. Toliko je približno znašal dvodnevni zaslužek. Ko se je pojavilo vprašanje o plačevanju tega davka, je Jezus Petru naročil: »Pojdi k jezeru, vrzi trnek in vzemi prvo ribo, ki se ujame. In ko ji boš odprl usta, boš našel stater. Vzemi ga in jim ga daj zame in zase.« (Matej 17:24–27)
Veliko učenjakov je prepričanih, da je tukaj omenjeni stater v bistvu tetradrahma. Ta kovanec je bil vreden štiri drahme in je ustrezal višini tempeljskega davka za dve osebi. Tetradrahma je bila veliko bolj razširjena od didrahme in tudi veliko lažje se jo je dalo dobiti. Zato The New Bible Dictionary (Novi biblijski slovar) pojasni: »Videti je, da so Judje tempeljski davek običajno plačevali hkrati za dve osebi.«
Poleg tega je posameznik, ki je hotel plačati davek samo za eno osebo, moral plačati tudi provizijo za menjavo denarja. Provizija je bila lahko tudi do 8-odstotna. Toda tistim, ki so tempeljski davek hkrati plačali za dve osebi, te provizije ni bilo treba plačati. Tako vidimo, da se tudi v tej mali podrobnosti poročilo iz Matejevega evangelija sklada s tem, kar vemo o navadah v Jezusovih dneh.
[Slika na strani 15]
Povečana slika tetradrahme