Poudarki Lukovega evangelija
Jehovova Beseda je živa
Poudarki Lukovega evangelija
NA SPLOŠNO velja, da je bil Matejev evangelij napisan predvsem za judovske bralce, medtem ko je bil Markov za ljudi nejudovskega porekla. Lukov evangelij pa je bil namenjen vsem. Ta knjiga, ki jo je napisal Luka med letoma 56 in 58 n. št., je podrobna pripoved o Jezusovem življenju in službi.
Luka je s skrbnim in natančnim očesom zdravnika »vse od začetka natančno raziskal«. Njegova pripoved zajema obdobje 35 let – od leta 3 pr. n. št. do leta 33 n. št. (Luk. 1:3) Skoraj 60 odstotkov tega, kar je napisal, ne najdemo v drugih evangelijih.
ZAČETKI JEZUSOVEGA DELOVANJA
Luka v svoji pripovedi najprej navede nekaj podrobnosti glede rojstva Janeza Krstnika in Jezusa, nato pa omeni, da je Janez pričel prerokovati v 15. letu vladanja cesarja Tiberija, to je bilo spomladi leta 29 n. št. (Luk. 3:1, 2) Jeseni istega leta Janez krsti Jezusa. (Luk. 3:21, 22) Še pred letom 30 n. št. se Jezus vrne v Galilejo in prične poučevati po sinagogah. (Luk. 4:14, 15)
Jezus krene na svoje prvo oznanjevalsko potovanje po Galileji. Množicam pravi: »Dobro novico o Božjem kraljestvu moram oznaniti tudi drugim mestom.« (Luk. 4:43) S seboj vzame ribiča Simona in druge ter jim reče, da bodo »odslej lovil[i] ljudi, žive ljudi«. (Luk. 5:1–11; Mat. 4:18, 19) Na drugem oznanjevalskem potovanju po Galileji je z njim 12 apostolov. (Luk. 8:1) Ko se na to pot odpravi tretjič, pošlje dvanajstere pred seboj »oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat«. (Luk. 9:1, 2)
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
1:35 – Ali je Bog pri oploditvi Marije uporabil njeno jajčece? Da bi bil lahko Marijin otrok pravi potomec njenih prednikov (Abrahama, Juda in Davida), kakor je to obljubil Bog, je moralo pri tem, da je zanosila, imeti svojo vlogo tudi njeno jajčece. (1. Mojz. 22:15, 18; 49:10; 2. Sam. 7:8, 16) Toda Jehova je povzročil spočetje svojega Sina po svetem duhu. Po njem je njegovo popolno življenje prenesel v Marijino telo. (Mat. 1:18) Očitno je tako tudi odpravil vse pomanjkljivosti, ki jih je zaradi nepopolnosti imelo njeno jajčece, in je zarodek že na samem začetku zaščitil pred kakršno koli okvaro.
1:62 – Ali je Zaharija onemel in oglušel? Ne. Prizadet je bil samo njegov govor. Drugi so ga »z znaki« vprašali, kako želi imenovati svojega otroka, vendar ne zato, ker bi bil gluh. Zelo verjetno je slišal, kaj je njegova žena rekla glede tega, kako naj bo otroku ime. Morda so ga o njegovem mnenju povprašali z določeno gesto. To, da njegov sluh ni bil prizadet, nakazuje dejstvo, da mu je bil povrnjen samo govor. (Luk. 1:13, 18–20, 60–64)
2:1, 2 – Kako nam besede »ta prvi popis« pomagajo določiti čas Jezusovega rojstva? Pod vlado cesarja Avgusta ni bil samo en popis prebivalstva. Prvi je bil leta 2 pr. n. št. (z njim se je izpolnil Daniel 11:20), drugi pa leta 6 ali 7 n. št. (Apd. 5:37) Ob obeh popisih je bil deželni upravitelj Sirije Kvirinij, kar kaže, da je moral biti na ta položaj postavljen dvakrat. Luka je omenil, da se je Jezus rodil ob prvem popisu, kar pomeni, da se je rodil leta 2 pr. n. št.
2:35 – Kako se je izpolnila prerokba, da bo Marijino dušo prebodel »dolg meč«? To se nanaša na srčno bolečino, ki jo je Marija občutila, ko je videla, da večina ljudi Jezusa ni sprejela za Mesija, in še posebej, ko je umrl mučne smrti. (Jan. 19:25)
9:27, 28 – Zakaj je Luka rekel, da je bilo spremenjenje »osem dni« po tem, ko je Jezus svojim učencem obljubil, da nekateri od njih »ne bodo okusili smrti«, dokler ga ne bodo videli priti v kraljevski slavi, medtem ko sta Matej in Marko dejala, da se je to zgodilo »šest dni kasneje«? (Mat. 17:1; Mar. 9:2) Luka je očitno upošteval še dva dni – dan, ko je bila obljuba izrečena, in dan, ko je bila izpolnjena.
9:49, 50 – Zakaj Jezus moškemu ni preprečil, da bi izganjal demone, ko pa ta ni bil njegov sledilec? Jezus tega ni storil, ker takrat še ni bila ustanovljena krščanska občina. Zato moškemu ni bilo treba Jezusa dobesedno spremljati, da je lahko veroval v njegovo ime in izganjal demone. (Mar. 9:38–40)
Pouk za nas:
1:32, 33; 2:19, 51. Marija je vse dogodke in besede, s katerimi so se izpolnile prerokbe, hranila v svojem srcu. Ali nosimo v srcu to, kar je Jezus napovedal glede »sklenitve stvarnosti«, in primerjamo njegove besede s tem, kar se dogaja danes? (Mat. 24:3)
2:37. Iz Aninega zgleda spoznamo, da bi morali biti pri čaščenju Jehova stanovitni, »vztrajati v molitvi« in ne bi smeli »izpušča[ti] naših [krščanskih] shodov«. (Rim. 12:12; Heb. 10:24, 25)
2:41–50. Jožef je v življenju dajal prednost duhovnim stvarem in je skrbel za svojo družino tako v fizičnem kot duhovnem pogledu. Tako je dober zgled za vse poglavarje družin.
4:4. Ne bi smel miniti dan, ne da bi premišljevali o duhovnih rečeh.
6:40. Učitelj Božje Besede mora biti svojim učencem zgled. Po tem, kar uči, mora sam živeti.
8:15. Da bi lahko Božjo Besedo »ohrani[li] in v zdržljivosti rojeva[li] sad«, jo moramo razumeti, ceniti in se iz nje redno hraniti. Kadar torej beremo Biblijo in na njej temelječe publikacije, je nujno, da ob tem poglobljeno premišljujemo in molimo.
JEZUSOVO NADALJNJE SLUŽENJE
Jezus pošlje pred seboj v mesta in kraje na Judovem 70 drugih učencev. (Luk. 10:1) Potuje »skozi mesta in vasi ter pouč[uje]«. (Luk. 13:22)
Pet dni pred pasho leta 33 n. št. na osliču prijaha v Jeruzalem. Prišel je čas, da se izpolnijo besede, ki jih je izrekel svojim učencem: »Sin človekov bo moral mnogo pretrpeti. Starešine, višji duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli. Umorjen bo in tretji dan obujen.« (Luk. 9:22, 44)
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
10:18 – Kaj je Jezus imel v mislih, ko je 70 učencem dejal »Gledal sem Satana, kako je kakor blisk že padel iz nebes«? S tem ni hotel reči, da je bil Satan takrat vržen iz nebes. To se je namreč zgodilo šele kmalu zatem, ko je bil Kristus leta 1914 ustoličen za nebeškega kralja. (Raz. 12:1–10) Čeprav ne moremo z gotovostjo trditi, pa je Jezus s tem, da je o prihodnjem dogodku govoril v pretekliku, očitno hotel poudariti, da se bo to nedvomno zgodilo.
14:26 – V katerem smislu morajo Kristusovi sledilci »sovraži[ti]« svoje sorodnike? Izraz »sovražiti« se lahko v Bibliji rabi v pomenu, da ima kdo nekega posameznika ali predmet manj rad kakor nekoga ali nekaj drugega. Kristjani morajo »sovražiti« svoje sorodnike v tem smislu, da jih imajo manj radi kakor Jezusa. (Mat. 10:37)
17:34–37 – Kdo so »orli« in kaj je »truplo«, kjer se orli zbirajo? Z daljnovidnimi orli so primerjani tisti, ki bodo »vzet[i]« oziroma rešeni. »Truplo«, kjer se zbirajo, pa sta resnični Kristus med svojo nevidno navzočnostjo in duhovna hrana, ki jim jo priskrbuje Jehova. (Mat. 24:28)
22:44 – Zakaj se je Jezusa polastila tako huda tesnoba? Za to je bilo več razlogov. Zelo ga je skrbelo, kako bo s tem, da bo umrl kot zločinec, vplival na sloves Boga Jehova in na njegovo ime. Zelo dobro pa se je tudi zavedal, da sta od njegove zvestobe odvisna njegovo večno življenje in prihodnost vsega človeštva.
23:44 – Ali je triurno temo povzročil sončni mrk? Ne. Do pojava sončnega mrka pride samo ob mlaju, ne pa takrat, ko je polna luna, kakor je bilo to ob pashi. Temo na dan Jezusove smrti je čudežno povzročil Bog.
Pouk za nas:
11:1–4. Te besede se nekoliko razlikujejo od besed vzorčne molitve, ki so bile izrečene 18 mesecev predtem v govoru na gori. To jasno kaže, da v naših molitvah ne bi smeli zgolj ponavljati določenih besed. (Mat. 6:9–13)
11:5, 13. Čeprav je Jehova pripravljen odgovarjati na naše molitve, bi morali vztrajno moliti. (1. Jan. 5:14)
11:27, 28. Prava sreča ne izvira iz družinskih odnosov ali iz tega, kar smo si pridobili v gmotnem pogledu, temveč iz tega, da zvesto izpolnjujemo Božjo voljo.
11:41. Usmiljena dejanja bi morala izvirati iz radovoljnega srca, polnega ljubezni.
12:47, 48. Kdor ima velike odgovornosti, vendar se ne potrudi, da bi jih izpolnil, je bolj graje vreden kakor tisti, ki se svojih dolžnosti ne zaveda oziroma z njimi ni ustrezno seznanjen.
14:28, 29. Modri smo, če živimo v okviru svojih zmožnosti.
22:36–38. Jezus ni naročil učencem, naj vzamejo orožje zato, da bi se zaščitili oziroma ubranili napadalcev. Ker so njegovi učenci tisti večer, ko je bil izdan, imeli pri sebi meč, jih je lahko poučil o nečem zelo pomembnem: »Vsi namreč, ki za meč primejo, bodo z mečem tudi pokončani.« (Mat. 26:52)
[Slika na strani 31]
Jožef je dober zgled poglavarjem družine
[Slika na strani 32]
Luka je napisal najbolj podrobno pripoved o Jezusovem življenju in službi