Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Matla a Modimo a Utollwa Dinaleding

Matla a Modimo a Utollwa Dinaleding

Matla a Modimo a Utollwa Dinaleding

“Llalang Le bônê tša kwa xodimo: ké mang e a di hlodilexo, a di nthša byalo ka mohlape wo o badilwexo? a di bitša tšohle ka maina, mo xo boati byo bokaakaa xwa se hlôkwê le setee, ka xobane è le yo matla a maxolo.”—JESAYA 40:26.

LETŠATŠI e fo ba naledi ya bogolo bjo bo tlwaelegilego. Lega go le bjalo, boima bja lona bo feta bja lefase ka makga a 330 000. Bontši bja dinaledi tšeo di lego kgaufsi le lefase ke tše dinyenyane kudu ge di bapetšwa le letšatši. Lega go le bjalo, dinaledi tše dingwe tše bjalo ka yeo e bitšwago V382 Cygni, di na le boima bjo bo fetago bja letšatši bonyenyane ka makga a 27.

Letšatši le tšweletša matla a makaaka’ng? Akanya gore ke mollo o fišago gakaakang woo o bego o tla kwa phišo ya wona gaešita le ge o le kgole le ona ka dikhilomithara tše 15. Ka kakaretšo, letšatši le kgole le lefase ka dikhilomithara tše ka bago dimilione tše 150. Lega go le bjalo, ge go fiša kudu, phišo ya lona e ka go ntšha maphone! Se se makatšago ke gore lefase le hwetša karolwana e tee e nyenyane dikarolwaneng tše e ka bago tše dimilione tše sekete tša matla ao letšatši le a tšweletšago. Lega go le bjalo, karolwana ye ya matla a letšatši ke e lekanego bakeng sa go thekga bophelo polaneteng ya rena.

Ge e le gabotse, bo-rathutamahlale ba hweditše gore palo-moka ya matla ao a tšwago letšatšing ke a lekanego go ka thekga mo e ka bago dipolanete tše dimilione tše dikete tše 31 tše di swanago le lefase. Goba e le gore re lekanye matla a ka tsela e nngwe, go ya ka mokero wa inthanete wa Space Weather Prediction Center (SWPC): Ge e ba matla a letšatši ka moka a be a ka kgobokanywa ka motsotswana feela, a be a tla nea United States “matla a lekanego nywageng e 9 000 000 yeo e sa tlago go ya ka tekanyo yeo ga bjale naga yeo e dirišago matla ka yona.”

Matla a letšatši a tšwa bogareng bja lona—karolo yeo e fehlago matla a nuclear diathomong e le gore e tšweletše matla. Letšatši ke le legolo kudu gomme bogare bja lona ke bjo bogolo kudu mo e lego gore matla ao le a tšweletšago a tšea nywaga e dimilione go tšwela ka ntle ga lona. Mokero wa inthanete wa SWPC o re: “Ge e ba letšatši le be le ka kgaotša go tšweletša matla lehono, go be go tla feta nywaga e 50 000 000 pele Lefase le e-ba le ditla-morago tše di lemogegago tša seo!”

Bjale nagana ka taba ye: Ge o lebelela godimo bošego leratadimeng leo le se nago maru, o bona dinaledi tše dikete-kete tšeo e nngwe le e nngwe ya tšona e ntšhago matla a mantši ao a lekanago le a letšatši. Le gona bo-rathutamahlale ba re go na le dinaledi tše dimilione tše dikete legohleng!

Dinaledi tše ka moka di tšwa kae? Ga bjale banyakišiši ba bantši ba dumela gore legohle le bile gona go sa letelwa nywageng e ka bago dimilione tše dikete tše 14 e fetilego ka mabaka ao ba sa dutšego ba sa a kwešiše. Beibele yona e bolela gore: “Mathomong Modimo ó hlodile lexodimo le lefase.” (Genesi 1:1) Ka ntle le pelaelo, Yo a bopilego metšhene ye yeo e tšweletšago matla yeo re e bitšago dinaledi a ka hlaloswa e le “yo matla a maxolo.”—Jesaya 40:26.

Kamoo Modimo a Dirišago Matla a Gagwe

Jehofa Modimo o diriša matla a gagwe go thekga bao ba dirago thato ya gagwe. Ka mohlala, moapostola Paulo o dirišitše matla a gagwe go ruta ba bangwe ka Modimo. Paulo o be a se na matla a phagametšego a tlhago, eupša o ile a kgona go fihlelela mo gontši go sa šetšwe kganetšo e šoro. Bjang? O ile a lemoga gore o be a hwetša “matla a fetago a tlwaelegilego” ao a tšwago go Modimo.—2 Bakorinthe 4:7-9.

Le gona Jehofa Modimo o ile a diriša matla a gagwe go fediša bao ba robago ditekanyetšo tša gagwe tša boitshwaro ka boomo. Jesu Kriste o boletše ka phedišo ya Sodoma le Gomora gotee le Meetse-fula a mehleng ya Noa e le mehlala ya go dirišwa mo go kgethago ga matla a Jehofa a phedišo. Jesu o porofetile gore kgaufsinyane Jehofa o tla diriša matla a gagwe gape go fediša bao ba hlokomologago ditekanyetšo tša Gagwe.—Mateo 24:3, 37-39; Luka 17:26-30.

O Ikwa Bjang?

Ka morago ga go naganišiša ka matla a Modimo ao a bonagalago dinaleding, o ka ikwa bjalo ka Kgoši Dafida yo a ilego a re: “Xe ke bôna lexodimo lé la xaxo, medirô ya menô ya xaxo, kxwedi le ’naledi tšé, O di beilexo, Ke re motho ké eng, xe O bile O sa mo lebale? Ngwana wa motho ké eng, xe O bile O mo êla hlôkô?”—Psalme 8:3, 4.

Ee, ke mo go kokobetšago go lemoga kamoo re sego selo ge re bapetšwa le bogolo bja legohle. Lega go le bjalo, ga se ra swanela go tšhošwa ke matla a Modimo. Jehofa o ile a budulela moporofeta Jesaya go ngwala mantšu a ao a homotšago: “Ba ba lapilexo [Modimo] ó ba nea matla, ba ba fôkôlaxo ó ba kxoniša tše ntši. Masoxana a a lapa a kxathala, le ba matla ba a kxopya ba wa. Xe e le baholofedi ba Morêna bôná ba fiwa matla a mafsa, ba hlatloxa boka nong; ba kxanyêla bà sa lape, ba sepela bà sa fêle matla.”—Jesaya 40:29-31.

Ge e ba o nyaka go dira thato ya Modimo, o ka kgodišega gore o tla go nea moya wa gagwe o mokgethwa gore o go thuše. Eupša o swanetše go o kgopela. (Luka 11:13) Ka thekgo ya Modimo, o ka kgotlelela teko le ge e le efe gomme wa ba le matla a go dira se se lokilego.—Bafilipi 4:13.

[Mantšu a ipiletšago a tsopotšwego go letlakala 7]

Ka thekgo ya Modimo, o ka ba le matla a go dira se se lokilego

[Diswantšho go letlakala 7]

Go tloga go le letshadi go ya go le letona: Molalatladi wa dinaledi wa Whirlpool, Sehlopha sa dinaledi sa Pleiades, Orion Nebula, molalatladi wa dinaledi wa Andromeda

[Diswantšho go letlakala 7]

Boima bja letšatši bo feta bja lefase ka makga a 330 000

[Methopo ya Diswantšho go letlakala 7]

Pleiades: NASA, ESA and AURA/Caltech; all others above: National Optical Astronomy Observatories