Božja ljubezen se zrcali v materini ljubezni

»More li žena pozabiti dojenca svojega, da bi se ne usmilila sina telesa svojega? In ko bi tudi matere pozabile, jaz vendar ne pozabim tebe!« (IZAIJA 49:15)

MATI pestuje svojega novorojenčka in ga doji. Edinstven prizor, v katerem se prepletata nežnost in ljubezen. »Ko sem prvič držala svoje dete v naročju,« pravi Pam, »me je preplavila ljubezen in občutek odgovornosti do tega novega bitja.«

Čeprav se zdi samo po sebi umevno, pa so raziskovalci potrdili, da mati z ljubeznijo, ki jo izkazuje dojenčku, zelo vpliva na njegov razvoj. V publikaciji, ki jo je izdal Program Svetovne zdravstvene organizacije za duševno zdravje, piše: »Raziskave so pokazale, da postanejo dojenčki, ki jih matere zapustijo oziroma so ločeni od njih, nesrečni in potrti, včasih jih zajame celo panika.« V isti publikaciji je bila omenjena tudi raziskava, ki je pokazala, da imajo otroci, ki so od ranega otroštva deležni ljubezni in pozornosti, znatno višji IQ kot otroci, ki jih zanemarjajo.

Alan Schore, profesor psihiatrije na eni od ameriških fakultet za medicino, o tem, kako pomembna je materina ljubezen, pravi: »Prvi odnos, ki ga ima otrok, to je odnos z materjo, deluje kot šablona, saj trajno vpliva na posameznikovo sposobnost za spletanje čustvenih odnosov v poznejših letih.«

Žal pa se lahko zgodi, da mati zaradi depresije, bolezni ali drugih pritiskov  zanemarja svojega otroka ali pa celo pozabi »dojenca svojega«. (Izaija 49:15) Vendar je to prej izjema kot pravilo. V bistvu se zdi, da so matere programirane, da ljubijo svoje otroke. Raziskovalci so odkrili, da imajo matere med porodom zvišano raven hormona, imenovanega oksitocin, ki sproža popadke in kasneje igra pomembno vlogo pri izločanju mleka iz mlečnih žlez. Za taisti hormon, ki nastaja tako pri moških kot ženskah, tudi menijo, da žene mater k temu, da je do otroka ljubeča in nesebična.

Od kod izvira ljubezen?

Tisti, ki širijo prepričanje o evoluciji, učijo, da je nesebična ljubezen, takšna kot jo poznamo med materjo in otrokom, nastala naključno in se je ohranila z naravnim izborom, ker je koristna za vrsto. V spletni reviji Mothering Magazine denimo trdijo: »Del naših možganov, ki se je prvi razvil poleg možganov, podedovanih od plazilskih prednikov, je limbični sistem, sedež čustev. To je tisti del možganov, ki materi in otroku omogoča, da se navežeta drug na drugega.«

Res je, da so raziskovalci ugotovili, da je limbični sistem povezan z našimi čustvi. Toda ali se vam zdi razumno, da bi bila materinska ljubezen do otroka produkt tvorbe, ki je naključno izrasla iz plazilskih možganov?

Pretehtajte drugo možnost. Biblija pravi, da smo bili ljudje ustvarjeni po Božji podobi, to pomeni s sposobnostjo, da odsevamo Božje lastnosti. (1. Mojzesova 1:27) Glavna Božja lastnost je ljubezen. »Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal,« je zapisal apostol Janez. Zakaj? »Ker Bog je ljubezen.« (1. Janezovo 4:8) Bodite, prosimo, pozorni, da ta biblijska vrstica ne pravi, da Bog ima ljubezen. V bistvu piše, da Bog je ljubezen. On je Vir ljubezni.

V Bibliji je ljubezen opisana takole: »Ljubezen je potrpežljiva in prijazna. Ljubezen ni ljubosumna, se ne baha, se ne napihuje, se ne vede nespodobno, ne išče svojih koristi, se ne da razdražiti. Ne zapisuje si hudega. Ne veseli se nepravičnosti, temveč se veseli resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse zdrži. Ljubezen nikoli ne mine.« (1. Korinčanom 13:4–8) Ali se vam zdi razumno verjeti, da je ta najplemenitejša od vseh lastnosti nastala po slepem naključju?

Kako to vpliva na vas?

Ali ste, ko ste v prejšnjem odstavku prebrali opis ljubezni, zahrepeneli po tem, da bi vam kdo izkazoval takšno ljubezen? Povsem naravno je, da ste si to zaželeli. Zakaj? Zato ker smo »Božji potomci«. (Apostolska dela 17:29) Ustvarjeni smo bili, da takšno ljubezen sprejemamo in izražamo. In lahko smo prepričani, da nas Bog močno ljubi. (Janez 3:16; 1. Petrovo 5:6, 7) Biblijski stavek, ki smo ga navedli na začetku tega članka, trdi, da je Božja ljubezen do nas močnejša in trajnejša, kot je ljubezen, ki jo mati čuti do svojega otroka!

Vendar se morda sprašujete: »Če je Bog moder, močan in ljubeč, zakaj ne konča trpljenja? Zakaj dopušča, da umirajo otroci, da zatiranje kar traja in da se zemlja uničuje zaradi slabega gospodarjenja in pohlepa?« To sta tehtni vprašanji, ki zaslužita smiseln odgovor.

Kljub temu kar morda pravijo agnostiki, je na ti vprašanji mogoče najti zadovoljiv odgovor. V stotinah državah po svetu so milijoni našli takšen odgovor tako, da so preučevali Biblijo z Jehovovimi pričami. Izdajatelji te revije vas vabimo, da tudi vi storite enako. Ko se bo vaše znanje o Bogu večalo s preučevanjem njegove Besede in stvarstva, boste doumeli, da Bog ni hladen niti ne preveč skrivnosten, da bi ga lahko spoznali. Ne, po vsej verjetnosti se boste prepričali, da Bog »ni daleč nikomur izmed nas«. (Apostolska dela 17:27)

[Poudarjeno besedilo na strani 8]

Božja ljubezen do nas je trajnejša, kot je ljubezen, ki jo mati čuti do svojega otroka