Doo U Se Eren A Mbagenev Nena?

“Er i lu ne pe ior ve̱ eren a ven la, ne kpaa eren nen a ve di nahan kpaa.”—LUKA 6:31.

1, 2. (a) Kanyi i lu Ityesen i sha Uwo laa? (b) Se time sha nyi ken kwaghngeren ne man u a dondo laa?

 MIMI je, Yesu Kristu lu Ortesen Uhemban. Mbahemenev mba kwaghaôndo mba ve kôr un ihyom la yange ve tindi udugwer ér ve za kôr un, kpa ve hide ave ave, ve va kaa ér: “Mayange or ngu a ôr kwagh er Or ne nahan ga.” (Yoh. 7:32, 45, 46) Ityesen i môm ken atesen a injaa a Yesu yô, ka Ityesen na i sha Uwo la. Í nger ityesen shon ken Ivangeli i Mateu ityough 5 zan zan ityough 7 man ken Luka 6:20-49. *

² Kwaghôron u hemban doon u ken ityesen i sha uwo la, u i fe un wuee yô ka u i yer un ér Tindi u Vesen la. Tindi ne ka u tesen se er i doo u se eren a mbagenev yô. Yesu kaa ér: “Er i lu ne pe ior ve̱ eren a ven la, ne kpaa eren nen a ve di nahan.” (Luka 6:31) Yesu eren akaa a dedoo kpishi sha ci u ior. Yange bee ior angev shi nder mbakpenev kpaa. Nahan kpa, ior mba yange vea ungwa loho na u dedoo shi vea er tom sha mi yô, ve hemba zuan a mtsera cii. (Ôr Luka 7:20-22.) Se Mbashiada mba Yehova kpa, doo se kpishi u pasen ior kwagh u Tartor. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Kwaghngeren ne man u a dondo la cii vea time sha akaa a Yesu yange ôr sha kwagh u tom u pasen kwagh la shi vea time sha atôakaa agen a ken Ityesen i sha Uwo la, a a zough sha gbenda u i gbe u se eren a mbagenev la.

Lu Ishima Legh Legh

3. Kanyi i lu ishima i legh leghe?

³ Yesu kaa ér: “Saan mba ve lu a ishima i legh legh la iyol, gadia tar ua lu dyako ve je.” (Mat. 5:5) I pase ishima i legh legh ken Ruamabera ér ka igbekera ga. Kpa ka u eren kwagh a or kundu kundu er atindiakaa a Aôndo a tese nahan. Ka se tese ser se mba ishima legh legh sha u eren kwagh a ahuraior a ase doo doo. U tesen ikyav yô, se mba “oron iyev i ifer sha ifer ga.”—Rom. 12:17-19.

4. Saan mbaasemaleghlegh iyol sha ci u nyi?

⁴ Saan mbaasemaleghlegh iyol, sha ci u vea “ya dyako u tar.” Í ver Yesu, u a lu ‘ishima legh legh shi a kehen ityough kpaa ga’ la “dyako sha akaa cii,” sha nahan yô, ngu Orvesen u yan dyako i tar ne sha u hemen u. (Mat. 11:29; Heb. 1:2; Ps. 2:8) I tsenga ôron ér ior mbagenev vea tema tor a Mesiya, u a lu “wan u or” la ken Tartor u sha. (Dan. 7:13, 14, 21, 22, 27) Iorov 144,000, mba lun asema legh legh, mba i shigh ve mkurem, ve lu “mbayandyako a Kristu” la vea ya idyako i tar ne a Yesu imôngo. (Rom. 8:16, 17; Mpa. 14:1) Mbaasemaleghlegh mbagenev di vea zua a uma u tsôron shin tar ne sha ikyev i hemen u Tartor u Aôndo.—Ps. 37:11.

5. Aluer se mba a ishima i legh legh er Kristu nahan yô, kwagh ne una bende a vese nena?

⁵ Aluer se mba eren tswam a ior yô, alaghga mbagenev vea yina ishima nahan vea palegh se. Kpa, aluer se mba ishima legh legh er Kristu nahan yô, a doo mba ken tiônnongo u lun vea vese shi se taver ve asema sha akaa a ken jijingi kpaa. Ishima i legh legh ka vegher u ityamegh ki jijingi u Aôndo a um ken a vese shighe u se “lu uma sha Jijingi yô.” (Ôr Mbagalatia 5:22-25.) Se cii sar se u lun a ishima i legh legh sha er icighan jijingi u Yehova una hemen se yô.

 Saan Mba Ve Zungu Mhôônom la Iyol!

6. Ka aeren a doon a nyi nahan “mba ve zungu mhôônom” ve lu a mi?

⁶ Yesu shi ôr ken Ityesen na i sha Uwo la ér: “Saan mba ve zungu mhôônom la iyol, gadia á zungwe ve mhôônom.” (Mat. 5:7) “Mba ve zungu mhôônom” yô mba eren a ior doo doo shi mba we ve ikyo, shi kunya ngu ker ve a mbaatsanev kpaa. Yesu yange bee ior atsan sha ivande sha ci u “mhôônom kôr Un a ve.” (Mat. 14:14; 20:34) Se kpa kunya u kôron se a mbagenev nahan se zungwen ve mhôônom.—Yak. 2:13.

7. Mhôônom ma zungwen yange ma na Yesu er nyi?

⁷ Ikpelaior yange i zua a Yesu sha gbenda shighe u lu yemen ér una za mem la, “nahan mhôônom kôr Un a ve sha ci u ve lu er iyôngo i i lu a orkuran i ga yô. Tsô A hii u tesen ve.” (Mar. 6:34) Se kpa aluer se mba ôron mbagenev kwagh u Tartor u Aôndo man kwagh u mhôônom ma zungwen ma Aôndo er Yesu kpa er nahan yô, a saan se iyol kpen kpen.

8. Saan mba ve zungu mhôônom la iyol sha ci u nyi?

⁸ Saan mba ve zungu mhôônom la iyol, gadia á “zungwe ve mhôônom.” Ka sea zungwe ior mhôônom yô, ve kpa ve er a vese nahan vough. (Luka 6:38) Heela tseegh ga, Yesu kaa ér: “Gadia aluer nea deen ior akaabo a ve yô, Ter wen u Sha di kpaa Una de ne.” (Mat. 6:14) Ka mba ve zungu mbagenev mhôônom la tseegh a de ve asorabo shi Aôndo una lumun ve shi vea zua a msaanyol ye.

“Saan Mba Ve Ker Num la Iyol” sha ci u Nyi?

9. Aluer se mba ken bem a mbagenev yô, se eren kwagh a ve nena?

⁹ Yesu shi ôr kwagh ugen u a ne msaanyol yô, á kaa ér: “Saan mba ve ker num la iyol, gadia á yila ve er, ônov mba Aôndo.” (Mat. 5:9) Inja i ishember i “ker num” la ken zwa Grika ér “mba van a bem.” Aluer se mba ior mba van a bem yô, se palegh u ôron akaa a senden mbagenev ityough, gadia kwagh ne una ‘pav ahuraior’ a ase a vese. (Anz. 30:10) Doo u se lamen a mba ken tiônnongo u Kristu shi se eren akaa a ve sha er se lu ken bem a ve kua mba ve lu ken tiônnongo ga la kpaa. (Heb. 12:14) Kwagh u hemban cii yô, doo u se nôngo sha afatyô wase cii se lu ken bem a Yehova Aôndo.—Ôr 1 Peteru 3:10-12.

10. Saan “mba ve ker num” la iyol sha ci u nyi?

¹⁰ Yesu kaa ér, saan “mba ve ker num” la iyol, “gadia á yila ve er, ônov mba Aôndo.” Er Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara ve ne Yesu u a lu Mesiya la jighjigh yô, ve “hingir ônov mba Aôndo.” (Yoh. 1:12; 1 Pet. 2:24) Man gema di “iyôngo [i Yesu] igen,” i i lu ken bem ayol a ve la di ye? Yesu una lu ‘Ter ve u tsôron’ shighe u una Hemen sha vea mbayandyako vea na Anyom Dubu la. (Yoh. 10:14, 16; Yes. 9:6; Mpa. 20:6) Shighe u Hemen u Kristu u Anyom Dubu ua bee la, mba ve ker num la vea hingir ônov mba Aôndo mbayandyako u tar ne gbem sha won.—1 Kor. 15:27, 28.

11. Aluer “kwaghfan u a dugh Sha” la ngu hemen se yô, se eren a mbagenev nena?

¹¹ Aluer se soo ser se ya ikyar kangenaa vea Yehova “Aôndo u bem” yô, saa se dondo aeren a na, a a kou bem kpa ker la. (Fil. 4:9) Aluer se lumun ser “kwaghfan u a dugh Sha” la a hemen se yô, se eren kwagh ken bem a mbagenev.  (Yak. 3:17) Shi a saan se iyol, sha ci u se mba ker num.

“Iwanger Yen i̱ Wanger”

12. (a) Yesu ôr ér nyi sha kwagh u iwanger i ken jijingi? (b) Se ta iwanger yase nena?

¹² Ka se er kwagh u hemban doon a mbagenev sha u wasen ve u ngohol iwanger i ken jijingi i i dugh hen Aôndo la. (Mat. 5:14-16) Yesu yange kaa a mbahenen nav ér “mba iwanger i tar,” shi taver ve ishima ér ve ta iwanger ve i̱ wanger sha ishigh ki iorough sha er vea nenge ‘aeren a ve a dedoo’ la yô. Iwanger ne ka loho u dedoo u mbahenen mba Yesu vea pase “sha ishigh ki iorough” shin vea pase sha u wasen uumace la. (Ôr Mateu 5:14-16.) Se mba te iwanger yase nyian sha u eren a mbawanndor a vese doo doo man sha u pasen ior loho u dedoo tar “sha won cii,” inja na yô ka “akuraior cii” je la. (Mat. 26:13; Mar. 13:10) U se eren tom ne ka kwagh u civirigh kpen kpen.

13. Ka aeren a nyi ior ve fe se sha mini?

¹³ Yesu kaa ér: “Gar u i maa un sha igyungu, lu myer ga.” Hanma gar u a lu sha igyungu cii, ior mba ngôôr nengen a mi ga. Kape se kpa ior ve fe se sha tom u pasen loho u dedoo je la, shi mba nengen aeren a ase a dedoo la, er u eren kwagh sha inja man ieren i wang nahan.—Titu 2:1-14.

14. (a) Imenger i sha derianyom u hiihii la lu nena? (b) Ka sha nyi gbenda nahan se “cirin kapu” sha iwanger yase i ken jijingi la ga?

¹⁴ Yesu yange kaa ér mba tsaren imenger mba cirin kapu sha mi ga, kpa ka i ver i̱ sha daar u pendan imenger sha mi, i̱ wanger mba ve lu ken iyou la cii. Sha derianyom u hiihii la, i eren imenger sha gbande u inyaagh; yange i wa mou sha mi shi i haa mkurem shimi (hemban je yô mkurem ma olev) maa i tsar, i lu er ka acibavbav nahan. Nahan í penda i̱ sha daar u kon shin u iyôôgh “i̱ wanger mba ve lu ken iyou la cii.” Mba tsaren imenger mba “cirin kapu sha mi ga.” Nahan Yesu yange soo ér mayange je, mbahenen nav ve yer iwanger ve i ken jijingi la ga. Se kpa, se lumun ser ahendan shin tôvacan a na se yer ior mimi u ken Ruamabera la ga, shin se fa mimi ne se saa a mi ga, kpa se pase ior mimi ne ve fa.

15. ‘Aeren a ase a dedoo’ nga a bende a mbagenev nena?

¹⁵ Yesu er kwagh u imenger i wanger la been yô, a kaa a mbahenen nav ér: “Kape ne kpaa iwanger yen i̱ wanger sha ishigh ki iorough la, sha u ve̱ nenge aeren a en a dedoo man ve̱ civir Ter wen u A lu Sha yô.” ‘Aeren a ase a dedoo’ la na mbagenev hingir u “civir” Aôndo. Kwagh ne a̱ taver se ishima, se za nen hemen u ‘tan iwanger ken ve er asan a wanger nahan.’—Fil. 2:15.

16. Gba u se er nyi ve se hingir ‘iwanger i tara’?

¹⁶ Gba u se pasen ior kwagh u Tartor shi se eren tom u geman ior hingir mbahenen ve se lu “iwanger i tar” ye. Kwagh ugen kpa ngu u i gbe u se er yô. Apostoli Paulu nger ér: “Zende nen er ônov mba iwangerev nahan. Gadia ityamegh ki iwangeregh yô, ki ken hanma kwagh u doon, man kwagh u perapera man kwagh u mimi cii.” (Ef. 5:8, 9) Doo u se ver mbagenev ikyav i dedoo sha u eren sha atindi a Aôndo hanma shighe cii. Se er nen sha kwaghwan  u apostoli Peteru ne, a kaa ér: “Zende wen u hen atôatyev u̱ lu wanger wanger, sha u aluer mba lamen sha a ven er ka mbaaferev yô, ve̱ nenge aeren a en a dedoo man ve̱ civir Aôndo sha iyange i Una va sôron ne la.” (1 Pet. 2:12) Kpa aluer iyongo zua se a or u se civir Aôndo a nan imôngo yô, se er nena?

‘Za Hime a Anngôu’

17-19. (a) Ka ‘iyua’ i nyi i ter ken Mateu 5:23, 24? (b) Man doo u himen i a anmgbian wou nena, man Yesu tese er i doo u a hime i nena?

¹⁷ Yesu yange ta mbahenen nav icin ken Ityesen na i sha Uwo la ér ve de kôron anmgbian ve ihyom shin wan kwagh ishima a nan ga. Kpa a kaa ér ve ker bem a or u iyongo i zough ve a nan la fese je. (Ôr Mateu 5:21-25.) Ver ishima zulee sha kwaghwan u Yesu ne. Aluer wea va a iyua you u va nan sha atse a nanden nagh sha mi la, man wea umbur her er kwagh a̱ zough anngôu a we yô, doo u ú er nyi? Doo u ú undu iyua you inja er u undu i̱ hen kpe atseegh nahan, u za vande himen a anngôu. U been yô, ú hide ú za mase nan iyua you la.

¹⁸ Ashighe kpishi yange ‘iyua’ la i lu nagh ku nanden ku or nan ve a mi u nan ken tempel u Yehova yô. Iniav mbi nan sha uzendenya yange mbi lu hange hange, gadia lu Aôndo iyol na je wa Mbaiserael tindi ne sha ikyev i Tindi u Mose la ér ve naan mbi sha u civir un ye. Kpa aluer u va a nagh ku nan man u va umbur wer iyongo zua anngôu a we yô, a gba hange hange u ú za hime iyongo la vea nan cii ve u mase nan iyua la ye. Yesu kaa ér: “Undu iwua you her hen kpe atseegh la, za vande himen a anngôu la, man ú hide, ú va na iwua you ye.” Yange lu hange hange u or nana vande himen iyongo a anngô u nan cii ve nana za mase nan nagh er Tindi tese nahan ye.

¹⁹ Yesu yange tese isholibo shin iyua i nan lu nan la jighilii ga. Kpa, aluer or umbur ér iyongo zua ma anmgbian a nan yô, nan undu nyityô iyua i nan ve a mi u va nan nagh la cii nan za vande himen iyongo shon vea nan. Iyua la yange ia lu ishôso i i lu uma her yô, nan undu i̱ “hen kpe atseegh” a nanden nagh sha mi la hen tembe u pristi ken tempel. Or u nan hii iyongo la nana̱ himen i̱ cii yô, nan hide nan va mase nan nagh kula.

20. Doo u se sôr iyongo i i zough anmgbian wase a vese la fese sha ci u nyi?

²⁰ Sha mnenge u Aôndo yô, mlu wase vea anmgbianev asev ka vegher u hange hange u mcivir wase. Yange or nana na nagh kpa nana̱ nzughul a anmgbian u nan yô, Yehova a nenge nagh ku nan kula ér ka gbilinkwagh. (Mika 6:6-8) Sha nahan yô, Yesu wa mbahenen nav kwagh ér ve ‘de num a or u yilan ve ijir la fese.’ (Mat. 5:25) Paulu kpa wa se kwagh sha kwagh ne, ér: “Nyoon nen ishima, kpa de  eren nen isholibo ga, iyange i̱ de been ne a ishima i vihin her ga. De ne nen diabolo ian ga.” (Ef. 4:26, 27) Aluer ishima vihi se sha mimi je kpa, doo u se sôr zayol la fese sha er ishima ia vihi se gbem ga shi se na Diabolo ian ser a ya mtsera sha a vese kpaa ga yô.—Luka 17:3, 4.

Eren a Mbagenev sha Icivir Hanma Shighe Cii

21, 22. (a) Se er sha kwaghwan u Yesu u se sember timen sha mi ne nena? (b) Kanyi se time sha mi ken ngeren u a dondo nee?

²¹ Akaa a Yesu ôr ken Ityesen na i sha Uwo, a se tim sha mi ne a̱ wase se u eren a mbagenev sha inja man sha icivir kpaa. Se cii se yina, kpa se fatyô u eren sha kwaghwan u Yesu ne, gadia keren ér se er kwagh u a hembe se agee ga, shi Ter wase u sha la kpa eren nahan ga. Aluer se za hemen u eren msen hen Aôndo shi se mba nôngon sha afatyô wase cii himen iyongo shi Yehova Aôndo kpa ngu wasen se yô, se lu a ishima i legh legh, shi se zungwen mbagenev mhôônom shi se himen iyongo a mbagenev kpaa. Shi se fatyô u tan iwanger i ken jijingi sha ci u icivir i Yehova. Heela tseegh ga, se lu ken bem a anmgbianev asev kpaa.

²² Aluer se soo ser Yehova a lumun mcivir wase yô, gba u se eren a ahuraior a ase sha inja. (Mar. 12:31) Ken ngeren u a dondo ne di, se time sha akaa agen a ken Ityesen i sha Uwo la, a aa wase se u eren a mbagenev doo doo yô. Er se tim sha atôakaa a ken kwaghôron u injaa u Yesu ne yô, se pine ayol a ase ser, ‘M eren a mbagenev nena?’

[Footnote]

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Inja i u lun ishima legh legh la ér nyi?

• Saan “mba ve ker num” la iyol sha ci u nyi?

• Se na iwanger yase ia wanger nena?

• Doo u se ‘hime iyongo a anngô’ wase fese sha ci u nyi?

[Study Questions]

[Picture on page 4]

Gbenda u vesen u se ta iwanger yase yô, ka sha u pasen mbagenev loho u Tartor

[Picture on page 5]

Doo u Mbakristu vea ver mbagenev ikyav i eren sha atindi a Aôndo

[Picture on page 6]

Nôngo sha afatyô wou cii himen iyongo a anmgbianev ou