Noe in potop – dejstvo, ne pa pravljica

ALI hrepenite po boljšem svetu – po svetu, v katerem ljudje živijo v miru med seboj, v katerem ni vojne, ni kriminala, ni zatiranja? Če da, potem lahko najdete spodbudo v zgodovinskem poročilu, ki vam je morda že dobro znano. To je poročilo o Noetu, o možu, ki je bil resnično dober in ki je naredil barko, da je sebe in svojo družino rešil v vesoljnem potopu, v katerem so bili uničeni hudobni ljudje.

Malokatera zgodba je tako splošno znana kot ta. Poročilo o tem, kar se je zgodilo Noetu, je zapisano v Bibliji, v Prvi Mojzesovi knjigi od 6. do 9. poglavja, ter je po svoje ubesedeno v Koranu in v legendah mnogih ljudstev po vsej zemlji. Ali je do potopa res prišlo ali pa je zgolj alegorična pripoved, s katero so hoteli ljudi spodbuditi, da bi delali, kar je prav? Teologi in znanstveniki razpravljajo o tem vprašanju že stoletja. Toda Biblija, Božja Beseda, glede tega ne pušča nobenega dvoma – poročilo je dejstvo, ne pa pravljica. Razmislite:

V poročilu v Prvi Mojzesovi knjigi je natančno naveden dan, mesec in leto, ko se je poplava pričela, natančno je navedeno, kdaj in kje je barka nasedla ter kdaj se je zemlja posušila. Podrobno so navedene tudi značilnosti barke – načrt, mere in material, iz katerega je bila narejena. Ravno nasprotno pa so pravljice pri opisovanju ponavadi nedoločne.

Dve rodoslovni poročili v Bibliji izpričujeta, da je bil Noe resnična oseba. (1. letopisov 1:4; Luka 3:36) Tako Ezra kot Luka, ki sta sestavila ta rodovnika, sta bila natančna raziskovalca. Luka je Kristusovo rodovno linijo popisal vse do Noeta.

Noeta oziroma potop sta omenila preroka Izaija in Ezekiel, pa tudi krščanska apostola Pavel in Peter. (Izaija 54:9; Ezekiel 14:14, 20; Hebrejcem 11:7; 1. Petrovo 3:19, 20; 2. Petrovo 2:5)

Jezus Kristus je omenjal potop, ko je dejal: »Kakor je bilo v Noetovih dneh, tako bo tudi v dneh Sina človekovega: jedli so, pili so, se ženili in možile vse do tistega dne, ko je Noe stopil v barko in je prišel potop ter jih vse pokončal.« (Luka 17:26, 27) Če potopa ne bi bilo, potem bi bila Jezusova izjava o »dneh Sina človekovega« brez pomena.

Apostol Peter je napovedal, da se bodo pojavili »posmehovalci«, ki se bodo norčevali iz tega, kar piše v Bibliji. »Nočejo [. . .] videti tega,« je pisal Peter, »da [. . .] je takratni svet [v času Noeta] doletelo uničenje, ko je bil z vodo potopljen.« Ali bi bilo prav, da tudi mi ne bi hoteli videti tega? Vsekakor ne! Peter je nadaljeval: »Sedanja nebo in zemlja [sta] shranjena za ogenj ter prihranjena do dneva sodbe in pokončanja brezbožnih ljudi.« (2. Petrovo 3:3–7)

Bog bo znova uničil hudobne in znova bodo nekateri preživeli. Če se bomo v življenju zgledovali po Noetu, bomo morda med tistimi pravičnimi, ki bodo preživeli v boljši svet.