»Ne veš, katero bo raslo!«
»Ne veš, katero bo raslo!«
»Zjutraj sej seme svoje in zvečer ne daj počivati roki svoji; zakaj ne veš, katero bo raslo!« (PROP. 11:6)
1. Zakaj je rast tako presenetljiv proces, ob katerem smo lahko samo ponižni?
POLJEDELEC mora biti potrpežljiv. (Jak. 5:7) Ko poseje seme, mora čakati, da vzklije in prične rasti. Če so okoliščine ugodne, čez čas iz zemlje pokukajo poganjki. Ti nato rastejo in navsezadnje rastline naredijo klase. Na koncu je polje zrelo za žetev. Čudež rasti je prav osupljiv! In ko razmišljamo o tem, kdo je Vir te rasti, nam to pomaga, da ostajamo ponižni. Lahko skrbimo za seme. Lahko ga zalivamo. Toda le Bog lahko da, da raste. (Primerjaj 1. Korinčanom 3:6.)
2. Kaj je Jezus povedal o duhovni rasti v ponazoritvah, ki smo ju obravnavali v prejšnjem članku?
2 Kakor smo omenili v prejšnjem članku, je Jezus oznanjevanje Kraljestva primerjal s sejanjem semena. V svoji ponazoritvi o različnih vrstah zemlje je poudaril, da sejalec sicer poseje dobro seme, vendar je to, ali bo iz njega kaj zraslo in dozorelo, odvisno od človekovega stanja srca. (Mar. 4:3–9) V ponazoritvi o sejalcu, ki spi, je poudaril, da sejalec ne razume popolnoma, kako rastlina raste. Tako je zato, ker je rast rezultat Božjega delovanja in ne človeških prizadevanj. (Mar. 4:26–29) Preglejmo sedaj še tri Jezusove ponazoritve: ponazoritev o gorčičnem zrnu, o kvasu in o mreži. *
Ponazoritev o gorčičnem zrnu
3., 4. Na kaj, kar je povezano s sporočilom o Kraljestvu, opozarja ponazoritev o gorčičnem zrnu?
3 Ponazoritev o gorčičnem zrnu, ki jo lahko najdemo tudi v 4. poglavju Markovega evangelija, opozarja na dvoje: kot prvo kaže na osupljivo rast, povezano s sporočilom o Kraljestvu, in kot drugo na zaščito, ki jo uživajo tisti, ki sprejmejo to sporočilo. Jezus je rekel: »S čim naj primerjamo Božje kraljestvo oziroma s katero ponazoritvijo naj ga razložimo? Podobno je gorčičnemu zrnu, ki je takrat, ko ga posejejo v zemljo, najmanjše od vseh semen na zemlji – toda ko je posejano, raste in postane večje od vse druge zelenjave in požene velike veje, tako da se lahko v njegovi senci naselijo ptice neba.« (Mar. 4:30–32)
4 Jezus je najprej opisal rast, ki bo povezana z »Božjim kraljestvom«. O njej jasno priča širjenje kraljestvenega sporočila in rast krščanske občine od binkošti leta 33 n. št. naprej. Gorčično seme je prav drobceno, zato lahko predstavlja nekaj zelo majhnega. (Primerjaj Luka 17:6.) Toda ko rastlina doraste, lahko v višino meri od 3 do 5 metrov in ima močne veje, tako da bi jo bilo pravzaprav mogoče označiti za drevo. (Mat. 13:31, 32)
5. Kako je rasla krščanska občina v prvem stoletju?
5 Krščanska občina je bila sprva majhna. Nastala je leta 33 n. št., ko je bilo s svetim duhom maziljenih kakih 120 učencev. Toda ni minilo veliko časa, ko je štela že več tisoč vernikov. (Beri Apostolska dela 2:41; 4:4; 5:28; 6:7; 12:24; 19:20.) V treh desetletjih se je število žanjcev tako zelo povečalo, da je apostol Pavel občini v Kolosah lahko rekel, da je dobra novica »oznanjena vsemu stvarjenju pod nebom«. (Kol. 1:23) To je bil zares presenetljiv porast!
6., 7. a) Kakšnemu porastu smo priča po letu 1914? b) Kakšna rast je še pred nami?
6 Potem ko je bilo leta 1914 v nebesih ustanovljeno Božje kraljestvo, so se veje »drevesa« iz Jezusove ponazoritve o gorčičnem zrnu tako zelo razrasle, da je to preseglo vsa pričakovanja. Na Božjem ljudstvu se je dobesedno izpolnila naslednja Izaijeva prerokba: »Iz najmanjšega jih bode tisoč, iz šibkega mogočen narod.« (Iza. 60:22) Na začetku 20. stoletja si majhna skupina maziljencev, ki je oznanjevala Kraljestvo, gotovo ni predstavljala, da bo leta 2008 pri tem delu sodelovalo kakih sedem milijonov Prič v več kot 230 deželah. Ta porast je resnično osupljiv, prav kakor je osupljivo to, da iz gorčičnega zrna iz Jezusove ponazoritve zraste veliko »drevo«!
7 Ali se bo rast v prihodnosti ustavila? Nikakor! Na koncu bodo vsi ljudje na zemlji podložniki Božjega kraljestva. Vsi nasprotniki bodo odstranjeni. Vendar se to ne bo zgodilo zaradi človeških prizadevanj, temveč zato, ker bo v zemeljske zadeve posegel Vrhovni gospod Jehova. (Beri Daniel 2:34, 35.) Takrat bomo lahko videli dokončno izpolnitev prerokbe, ki jo je zapisal Izaija: »Vsa zemlja bode polna spoznanja GOSPODOVEGA, kakor vode pokrivajo morja globočino.« (Iza. 11:9)
8. a) Koga predstavljajo ptice iz Jezusove ponazoritve? b) Pred čim smo že sedaj zaščiteni?
8 Jezus pa je tudi rekel, da lahko v senci tega Kraljestva najdejo zavetje ptice neba. Te ptice ne predstavljajo sovražnikov Kraljestva, ki skušajo »pozoba[ti]« dobra semena, kakor je to prikazal Jezus v ponazoritvi o sejalcu, ki je posejal seme na različna tla. (Mar. 4:4) Ptice iz te ponazoritve predstavljajo ljudi s prav naravnanim srcem, ki si poiščejo zaščito v krščanski občini. Ti ljudje so že sedaj zaščiteni pred navadami, ki bi jih lahko duhovno omadeževale, in pred nečistim ravnanjem, ki je za ta hudobni svet nekaj običajnega. (Primerjaj Izaija 32:1, 2.) Mesijansko kraljestvo pa je primerjal z drevesom tudi Jehova. O njem je govoril kot o cedri v naslednji prerokbi: »Na visoki gori Izraelovi jo zasadim, in požene mladike in prinese sad in postane slavna cedra; in pod njo bodo prebivali vsi ptiči, vsakršna perutnina: v senci mladik njenih se nastanijo.« (Ezek. 17:23)
Ponazoritev o kvasu
9., 10. a) Na kaj je opozoril Jezus s ponazoritvijo o kvasu? b) Kaj v Bibliji pogosto predstavlja kvas in katero vprašanje, ki je povezano z Jezusovo ponazoritvijo o kvasu, bomo pregledali?
9 Rast je lahko človeškim očem nevidna. Na to je opozoril Jezus z naslednjo ponazoritvijo: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je ženska vzela in vmešala v tri velike mere moke, tako da je nazadnje začela vzhajati vsa masa.« (Mat. 13:33) Kaj predstavlja kvas in kakšno zvezo ima s Kraljestvom?
10 V Bibliji kvas pogosto predstavlja greh. V tem pomenu ga je denimo uporabil apostol Pavel, ko je govoril o škodljivem vplivu grešnika v korintski občini v prvem stoletju. (1. Kor. 5:6–8) Ali je tudi Jezus s kvasom hotel ponazoriti rast nečesa slabega?
11. Kako so uporabljali kvas starodavni Izraelci?
11 Preden odgovorimo na to vprašanje, razmislimo o treh zelo pomembnih dejstvih. Kot prvo se spomnimo, da Jehova sicer ni dovolil, da bi uporabili kvas ob pashi, vendar je ob drugih priložnostih sprejemal daritve, v katerih je bil kvas. Kvas so denimo vsebovale nekatere mirovne daritve, ki jih je darovalec prostovoljno namenil v zahvalo Jehovu za njegove številne blagoslove. Ta obrok je bil za vse vpletene čas veselja. (3. Mojz. 7:11–15)
12. Kaj lahko ugotovimo iz tega, kako so v Bibliji uporabljeni nekateri simboli?
12 Kot drugo upoštevajmo, da je lahko v Svetem pismu kak pojem na nekaterih mestih rabljen v negativnem pomenu, v drugih sobesedilih pa kot nekaj pozitivnega. V 1. Petrovem 5:8 je denimo Satan primerjan z levom, ki je prikazan kot nevaren in hudoben. Toda v Razodetju 5:5 je z levom primerjan Jezus (»Lev iz Judovega rodu«). V tem primeru je lev simbol pravičnosti, za katero stoji pogum.
13. Kaj nam glede duhovne rasti pokaže Jezusova ponazoritev o kvasu?
13 Kot tretje pa upoštevajmo, da Jezus v svoji ponazoritvi ni nakazal, da bi kvas moko pokvaril oziroma povzročil, da bi postala neuporabna. Enostavno je govoril o tem, kako se običajno pripravlja kruh. Gospodinja je kvas namerno vmešala v moko in rezultat je bil dober. Kvasu, ki ga je dodala, v moki ni bilo videti. Zato tudi ni mogla videti, kaj se pravzaprav dogaja pri procesu vzhajanja testa. To nas spomni na sejalca, ki je ponoči spal. Jezus je rekel, da »seme [. . .] požene in visoko zraste, da še sam [sejalec] ne ve kako«. (Mar. 4:27) S kako preprostimi ponazoritvami je Jezus nakazal, da je duhovna rast neviden proces! Morda je ne opazimo takoj, toda pozneje lahko jasno vidimo rezultate.
14. Kateri vidik oznanjevanja ponazarja dejstvo, da zaradi kvasu vzhaja celotna masa?
14 Rast, ki je povezana s Kraljestvom, pa ni le nevidna človeškim očem, temveč je tudi vseobsegajoča. To je nadaljnji vidik, ki ga poudarja ponazoritev o kvasu. Zaradi kvasu je vzhajala celotna masa, vse »tri velike mere moke«. (Luk. 13:21) Podobno se je oznanjevanje Kraljestva, zaradi katerega se je zelo povečalo število učencev, tako razmahnilo, da se dobra novica sedaj razlega po vsem svetu, »do skrajnega konca zemlje«. (Apd. 1:8; Mat. 24:14) Kako čudovita prednost je sodelovati pri tem osupljivem širjenju dela v prid Kraljestva!
Mreža
15., 16. a) Na kratko povzemi ponazoritev o mreži. b) Kaj predstavlja mreža in kateri vidik rasti, povezane s Kraljestvom, osvetljuje ta ponazoritev?
15 Še pomembnejše od tega, koliko ljudi se ima za učence Jezusa Kristusa, pa je to, kakšni so ti posamezniki. Jezus je ta vidik rasti nakazal z neko drugo ponazoritvijo – s ponazoritvijo o mreži. Rekel je: »Nadalje je nebeško kraljestvo podobno vlačilni mreži, ki so jo spustili v morje in so se vanjo ujele raznovrstne ribe.« (Mat. 13:47)
16 V to mrežo, ki predstavlja oznanjevanje Kraljestva, se ujamejo različne ribe. Jezus je nadaljeval: »Ko se je [mreža] napolnila, so jo potegnili na obalo, se usedli in dobre ribe nabrali v posode, neprimerne pa pometali proč. Tako bo ob sklenitvi stvarnosti: angeli bodo šli in hudobne ločili od pravičnih ter jih vrgli v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi.« (Mat. 13:48–50)
17. Kdaj poteka ločevanje, omenjeno v ponazoritvi o mreži?
17 Ali je ločevanje rib isto kot končno sojenje ovc in kozlov, za katero je Jezus dejal, da bo nastopilo, ko bo prišel v svoji slavi? (Mat. 25:31–33) Ne. Končno sojenje ovc in kozlov bo potekalo ob Jezusovem prihodu med veliko stisko. Ločevanje, omenjeno v ponazoritvi o mreži, pa poteka med »sklenitvijo stvarnosti«. * To je čas, v katerem živimo danes, obdobje, ki bo doseglo vrhunec v veliki stiski. Kako pa poteka to ločevanje?
18., 19. a) Kako danes poteka ločevanje? b) Kaj morajo narediti vsi, ki so odkritosrčni? (Glej tudi podčrtno opombo na strani 21.)
18 V naših dneh se je v Jehovovo občino zbralo že dobesedno na milijone simboličnih rib iz morja človeštva. Nekateri takšni posamezniki radi obiščejo spominsko slovesnost, drugi prihajajo na naše shode, spet tretji pa uživajo v tem, da z nami preučujejo Biblijo. Toda ali so vsi ti ljudje zares pravi kristjani? Morda jih angeli res »potegn[ejo] na obalo«, toda Jezus je dejal, da v posode, ki predstavljajo krščanske občine, naberejo samo »dobre ribe«. Neprimerne ribe pomečejo proč, nazadnje pa jih vržejo v simbolično ognjeno peč, kar pomeni, da jih čaka uničenje.
19 Neprimernim ribam so podobni mnogi, ki so z Jehovovim ljudstvom nekoč preučevali Biblijo, vendar so odnehali. Nekateri, ki so jih vzgajali krščanski starši, si niso nikoli zares želeli postati Jezusovi sledilci. Nikoli se niso bili pripravljeni odločiti za služenje Jehovu ali pa so mu pričeli služiti, vendar so kmalu zatem odnehali. * (Ezek. 33:32, 33) Nujno je, da vsi odkritosrčni dopustijo, da pridejo v »posode« oziroma občine, preden bo nastopil dan sodbe, in da tudi ostanejo v tem varnem zavetju.
20., 21. a) Kaj smo spoznali iz pregledovanja Jezusovih ponazoritev o rasti? b) Kaj si odločen delati?
20 Kaj smo torej izvedeli iz tega kratkega pregledovanja Jezusovih ponazoritev o rasti? Kot prvo smo videli, da tako kakor zraste gorčično zrno, tako tudi osupljivo narašča število ljudi na zemlji, ki prisluhnejo kraljestvenemu sporočilu. Tega širjenja Jehovovega dela ne more nič ustaviti! (Iza. 54:17) Poleg tega so tisti, ki se naselijo v »senci [drevesa]«, duhovno zaščiteni. Kot drugo smo spoznali, da rast daje Bog. Tako kakor procesa, zaradi katerega celotno testo naraste, ne vidimo, tudi rasti, povezane s sporočilom o Kraljestvu, vedno ne opazimo takoj niti je ne razumemo, vendar vseeno poteka! Kot tretje pa smo spoznali, da vsi, ki se sprva pozitivno odzovejo, vendarle niso primerni. Nekateri so podobni neprimernim ribam v Jezusovi ponazoritvi.
21 Toda kako zelo spodbudno je videti, da je Jehova pritegnil k sebi toliko primernih ljudi! (Jan. 6:44) Zaradi tega doživljamo izjemen porast v deželi za deželo. Vsa čast za to pripada Bogu Jehovu. Ker smo priča vsemu temu, bi nas to moralo navesti, da bi ravnali skladno s spodbudo, ki je bila napisana pred več stoletji: »Zjutraj sej seme svoje [. . .]; zakaj ne veš, katero bo raslo, ali to ali ono, in ako oboje hkratu zraste, tem bolje!« (Prop. 11:6)
[Podčrtne opombe]
^ odst. 2 Ponazoritve, ki jih bomo pregledali v nadaljevanju, so na novo pojasnjene. Prejšnja pojasnila so izšla v Stražnem stolpu, 15. junij 1992, strani 17–22, in 1. april 1976, strani 107–21.
^ odst. 17 Odlomek iz Mateja 13:39–43 se sicer ne nanaša na isti vidik oznanjevanja Kraljestva, vendar pa se izpolnjuje v istem času kakor ponazoritev o mreži, namreč med »sklenitvijo stvarnosti«. Setev in žetev trajata ves ta čas in isto velja za ločevanje simboličnih rib. (Stražni stolp, 15. oktober 2000, strani 25–26; Častimo edinega pravega Boga, strani 178–81, odstavki 8–11)
^ odst. 19 Ali to pomeni, da angeli vse, ki so nehali preučevati ali se družiti z Jehovovim ljudstvom, zavržejo kot neprimerne ribe? Ne! Če si kdo iskreno želi vrniti k Jehovu, ga on rad sprejme. (Mal. 3:7)
Kako bi odgovoril?
• Kaj iz Jezusove ponazoritve o gorčičnem zrnu izvemo o rasti, povezani s Kraljestvom, in o duhovni zaščiti?
• Kaj predstavlja kvas iz Jezusove ponazoritve in katero dejstvo osvetljuje ta ponazoritev?
• Na kateri vidik rasti, povezane s Kraljestvom, je Jezus opozoril s ponazoritvijo o mreži?
• Kako lahko poskrbimo, da bomo še naprej med tistimi, ki so bili nabrani »v posode«?
[Preučevalna vprašanja]
[Slike na strani 18]
Kakšna rast, povezana s Kraljestvom, je bila nakazana s ponazoritvijo o gorčičnem zrnu?
[Slika na strani 19]
Kaj spoznamo iz ponazoritve o kvasu?
[Slika na strani 21]
Kaj predstavlja ločevanje dobrih rib od neprimernih?