Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Naganišiša ka “Pheletšô”

Naganišiša ka “Pheletšô”

Naganišiša ka “Pheletšô”

BOPHELONG bja rena ka moka re swanetše go dira dikgetho tše dintši. Ka kgonthe ke ga bohlale go nyaka go tseba mafelelo a tsela le ge ele efe pele re tšea kgato ya mathomo tseleng yeo. Ba bangwe ba nyamišitšwe kudu ke diphetho tšeo ba di dirilego. Mohlomongwe le wena o ile wa bolela gore, ‘Ge feela nkabe ke tsebile kamoo taba ye e tlago felela ka gona, nkabe ke sa e thoma le gatee.’

Mosepedi yo a nago le maitemogelo o nyaka go tseba moo tsela e nngwe le e nngwe e yago gona. A ka lebelela mmapa le go bolela le batho bao ba tsebago lefelo leo. Ka kgonthe o tla ela hloko maswao a tsela ao a kopanago le ona. Lega go le bjalo, o ka kgonthišega bjang ka tsela e di phalago tšohle bophelong? Mabapi le batho ba Isiraele ya bogologolo, Modimo o boletše ka Moše gore: “Xe ba ka be ba na le bohlale ba ka be ba lemoxa, ba hlôkômêla tša pheletšô.”—Doiteronomio 32:29.

Keletšo e di Phalago Tšohle

Ga se ra swanela go belaela ka “pheletšô” ya ditsela tšeo bophelo bo ka re fetišago go tšona. Go tšwa lefelong leo a lego go lona, Modimo o boemong bjo bobotse bja go eletša basepedi ka moka ba batho ka tsela e di phalago tšohle yeo ba ka e tšeago. O bone ditsela tše dintši tšeo batho ba di tšerego gomme o lemogile ditla-morago tša tšona. Beibele e re: “’Tsela tša monna di bônwa ke Morêna! Ó hlatha dinaô tša xaxwe ka moka.”—Diema 5:21.

Jehofa o hlokomela bao ba mo ratago. Ka lentšu la gagwe e lego Beibele, o ba bontšha tsela e di phalago tšohle yeo e ba swanetšego. Re bala gore: “Ke tlo Xo lemôša ka Xo ruta tsela ye O tl’o xo e swara, ka Xo eletša mahlô a-ka à Xo ukametše.” Ka gona pele o tšea kgato ya mathomo tseleng le ge e le efe, ke gabohlale go nyaka keletšo ya Jehofa bjalo ka ge Kgoši Dafida wa bogologolo a rapetše ka gore: “Nthutê tsela ye nkaxo e swara.”—Psalme 32:8; 143:8.

Go latela tsela yeo o e bontšhwago ke mosepedi yo a botwago le yo a nago le maitemogelo go ka go nea maikwelo a kgodišego le tšhireletšego. Ga o tshwenyege ka gore tsela yeo e lebile kae. Dafida o ile a kgopela tlhahlo ya Jehofa gomme a e diriša. Ka baka leo, o ile a ba le khutšo ya monagano yeo e hlalositšwego gabotse go Psalme 23 yeo e tsebjago kudu. Dafida o ngwadile gore: “Morêna ké modiši wa-ka; nka se hlôke selô. Ó nkhutamiša mafulong a matalá; ó nkiša meetseng a makhutšô. O lapološa môya wa-ka; ó nthsepediša mmileng wa xo loka ka ’baka la leina la xaxwe. Le xe nka sepela molapong wa moriti wa lehu, nka se boife bobe.”—Psalme 23:1-4.

Bokamoso bja Bona bo tla ba Bjang?

Mosepedi yo mongwe leetong la bophelo, e lego mopsalme yo go ka diregago gore e be e le Asafa goba yo mongwe wa ditlogolwana tša gagwe, o ile a dumela gore o “nyakil’o kgopya” tseleng e nepagetšego yeo a bego a sepela ka yona. Go be go diregile’ng? O be a bone batho ba sa botegego le ba tletšego bošoro ba atlega gomme o be a duma “mahlatse a ba babe.” Go yena, ba be ba bonala ba “dutše ba iketlile ka mehla.” Se sebe le go feta, mopsalme o be a thomile go belaela bohlale bja go latela tsela ya toko yeo a bego a e kgethile.—Psalme 73:2, 3, 6, 12, 13PK.

Mopsalme o ile a tsena ka sekgethweng sa Jehofa gomme a naganišiša ka thapelo ka pheletšo ya ba kgopo. O itše: “Ke be ke nyaka go kwešiša bokamoso bja bona.” O ile a naganišiša ka ditebelelo tša bao a bego a ba duma. Bokamoso bja bona bo be bo tla ba bjang? O ile a lemoga gore batho ba bjalo ba “mo go thedimošago” gomme ba be ba tla ‘fedišwa ka kotsi yeo e ba welago ka tšhoganetšo!’ Go thwe’ng ka tsela yeo mopsalme a e tšerego? O dumetše ka gore: “Ka morago o [Jehofa] tla nkiša le letagong.”—Psalme 73:17-19, 24 NW.

Go naganišiša ka ditla-morago tša mediro ya bao ba atlegago ka mekgwa e belaetšago go ile gwa kgonthišetša mopsalme gore o be a le tseleng e nepagetšego. O phethile ka gore: “Ke natefêlwa ke xo ba kxaufsi le Modimo.” Go dula kgaufsi le Jehofa Modimo ka mehla go tliša mehola ya ka mo go sa felego.—Psalme 73:28.

“Tseba Moo o Yago”

Re ka lebeletšana le dikgetho tše di swanago lehono. O ka newa sebaka sa go dira mošomo o tlago go go tlišetša tšhelete e ntši, maemo a phagamego mošomong goba wa laletšwa go ba mošomi-gotee kgwebong yeo e tlago go go humiša. Ke therešo gore go na le kgonagalo ya gore dilo di se ke tša sepela gabotse kgwebong le ge e le efe e mpsha. Lega go le bjalo, na o kgona go bona bohlokwa bja gore o naganišiše pele ka “pheletšô” ya kgetho ya gago? Ke ditla-morago dife tšeo go nago le kgonagalo ya gore di ka ba gona? Na go tla nyakega gore o be kgole le gae, e lego seo se ka bakelago wena goba molekane wa gago kgateletšego? Na o tla ba gare ga batho bao mekgwa ya bona e sa agego bao o tsenetšego kgwebo le bona, bao o kopanago le bona dihoteleng le bao o kopanago le bona lefelong le ge e le lefe? Ka go hlahloba ka kelohloko moo o yago, o tla kgona go dira phetho e bohlale. Theetša keletšo ya Solomone e rego: “Tseba moo o yago.”—Diema 4:26, Contemporary English Version.

Ka moka ga rena re tla ba re dira gabotse ge e ba re naganišiša ka keletšo ye, gomme bafsa ka mo go kgethegilego ba swanetše go naganišiša ka yona. Lesogana le lengwe le ile la hira bidio yeo le bego le tseba gore e bontšha diswantšho tšeo di tsošago kganyogo ya thobalano. Mafelelong le ile la bolela gore ka morago ga go bogela bidio yeo le ile la ikwa le kganyoga thobalano kudu moo le ilego la nyaka mogweba-ka-mmele yo le tsebago gore o dula kgaufsi le moo. Le ile la feleletša le nyamile, le e-na le letswalo le molato gomme le tshwenyegile ka kgonagalo ya go fetelwa ke bolwetši. Seo se diregilego ke seo Beibele e se hlalositšego gabotse ge e re: “Lesoxana la mo šala nthaxo, boka pholo è išwa thlabong.” Ge feela le ka ba le ile la naganišiša ka “pheletšô”!—Diema 7:22, 23.

Bota Maswao a Tsela

Batho bantši ba a dumela gore ga se gabohlale go hlokomologa maswao a tsela. Lega go le bjalo, ka manyami se ke seo ba bangwe ba se dirago bophelong ge e ba ba sa rate tlhahlo yeo ba e newago. Nagana ka taba ya Baisiraele ba itšego mehleng ya Jeremia. Setšhaba se be se swanetše go dira phetho gomme Jehofa Modimo o ile a se eletša ka gore: “Le botšiše ditsela tša bogologolo, le e lego tsela e botse goba ke efe? gomme le sepele ka yona.” Eupša batho ka manganga ba ile ba araba ka gore ba “gana go sepela” ka tsela yeo. (Jeremia 6:16, PK) “Pheletšô” ya tsela ya bona ya borabele e bile efe? Ka 607 B.C.E., Bababilona ba ile ba fediša motse wa Jerusalema ka mo go feletšego gomme ba iša badudi ba ona Babilona e le mathopša.

Go hlokomologa maswao a tsela ao Modimo a a beilego go ka se re hole. Mangwalo a re kgothaletša gore: “Bôʹta Modimo ka pelo ka moka; O se kê wa ithêkxa ka xo fo re: Ke n’e thlaloxanyô. Ditseleng tša xaxo tšohle tseba Yêna; ké mo Yêna a tl’o xo Xo thulêla tsela.”—Diema 3:5, 6.

Ditemošo tše dingwe tša Modimo di swana le maswao a rego “O se ke wa Tsena.” Ka mohlala, Beibele e re: “O se ke wa tsena mmileng wa bakgopo, gomme o se ke wa gata tseleng ya ba babe.” (Diema 4:14, PK) E nngwe ya ditsela tše bjalo tše kotsi ke yeo e hlalositšwego go Diema 5:3, 4 yeo e rego: “Melomo ya mosadi e sexo wa xaxo e rothiša todi ya dinose; lexano la xaxwe le thêlêla wa makhura. Mafêlô a tša xaxwe, ôna a baba wa lengána; ó xalefa wa lerumô la maxale a mabedi.” Go ba bangwe, tswalano e gobogilego—go sa šetšwe gore ke yeo e dirwago le mogweba-ka-mmele goba motho le ge e le ofe yo mongwe—e ka bonala e thabiša. Eupša go hlokomologa maswao a rego “O se ke wa Tsena” ao a swanetšego go laola boitshwaro bja rena go ka ba kotsi.

Pele o tšea kgato ya mathomo tseleng e bjalo, ipotšiše gore, ‘Tsela ye e nkiša kae?’ Go ema go se nene le go naganišiša ka “pheletšô” e ka bago gona e ka ba selo se se lekanego seo se ka go thibelago go tšea tsela yeo e ka bago le ditla-morago tše kotsi. AIDS le malwetši ao a fetišwago ka thobalano, go ima go sa nyakege, go ntšhwa ga dimpa, go senyagalelwa ke ditswalano le letswalo le molato ke ditla-morago tša bao ba kgethilego go hlokomologa maswao a bjalo a tsela. Mafelelo a tsela ya bao ba itshwarago ka mokgwa o gobogilego a hlalositšwe gabotse ke moapostola Paulo. Ba “ka se je bohwa bja mmušo wa Modimo.”—1 Bakorinthe 6:9, 10.

“Tsela šé!”

Ka dinako tše dingwe go thata go bona moo tsela e re lebišago gona. Ruri re leboga lerato la Modimo le tlhahlo ya gagwe e kwagalago! Jehofa o itše: “Tsela šé! Tšeang ka yôna!” (Jesaya 30:21) Ke’ng seo se lego mafelelong a tsela yeo Jehofa a re bontšhago yona? Gaešita le ge tsela yeo e pitlagane e bile e le e thata, Jesu o itše e lebiša bophelong bjo bo sa felego.—Mateo 7:14.

Ema go se nene gomme o naganišiše ka tsela yeo o e kgethilego bophelong. Na e nepagetše? E lebile kae? Tsoma tlhahlo ya Jehofa ka thapelo. Bala ‘mmapa wa tsela’ e lego Beibele. Mohlomongwe o ka bona go le bohlokwa go botšiša mosepedi yo a nago le maitemogelo, yo a bego a dutše a katanela go sepela tseleng ya Modimo. Le gona, ge e ba o bona go nyakega gore o fetoše tsela ya gago ya bophelo, dira bjalo ka bjako.

Gantši mosepedi o kgothatšwa ke go bona leswao la tsela leo le mo kgonthišetšago gore o tseleng e nepagetšego. Ge e ba ka morago ga go hlahloba tsela ya gago ya bophelo o hwetša gore o tseleng e nepagetšego, re go kgothaletša go tšwela pele go yona. Karolo e putsago kudu ya leeto e letše ka pele.–-2 Petro 3:13.

Tsela e nngwe le e nngwe e na le moo e lebilego gona. Ge o fihla mafelelong a tsela yeo o e kgethilego, o tla ba o le kae? Ga go mohola wo o tlago go o hwetša ka go ema mafelelong a tsela yeo gomme wa re, ‘Ge feela nkabe ke ile ka kgetha tsela e fapanego!’ Ka gona, pele o tšea kgato e latelago tseleng ya bophelo ipotšiše gore, ‘“Pheletšô” ya tsela ye e tla ba efe?’

[Box/​Pictures on page 10]

“Pheletšô” E Tla ba Efe?

Gantši bafsa ba lebeletšana le diteko le dikgateletšo tša go leka dilo tšeo go bonalago di ratwa ke batho ba bantši. Ka mo tlase go lokeleditšwe maemo ao o ka lebeletšanago le ona.

Motho yo mongwe o go leka ka gore o kgoge motšoko.

Morutiši yo a nago le maikemišetšo a mabotse o go kgothaletša gore o phegelele thuto e phagamego yunibesithing.

O laletšwa moletlong woo go ona dino-tagi, mohlomongwe le dihlare-tagi, di tlago go hwetšagala ka bolokologi.

Motho yo mongwe o šišinya gore, “Ke ka baka la’ng o sa ngwale tsebišo ya gago Inthaneteng?”

Mogwera wa gago o go laletša gore o tlo bogela filimi yeo e bontšhago bošoro goba boitshwaro bjo bo gobogilego.

Ge e ba o lebeletšane le boemo le ge e le bofe go maemo a, o ka dira’ng? Na o tla fo ineela, goba na o tla naganišiša ka kelohloko ka seo e ka bago “pheletšô” ya boemo bjoo? O tla ba o le bohlale ge e ba o ipotšiša gore: “A fa motho a ka xokoxêla mollô sehubeng a se thšume diaparô tš’axwe? A motho a ka xata leretha a se fse maoto?”—Diema 6:27, 28.