Vprašanja bralcev

Apostol Pavel je v svojem pismu Hebrejcem govoril o »polaganju rok«. Ali je imel v mislih postavljanje starešin ali kaj drugega? (Heb. 6:2)

Nimamo razloga, da bi bili dogmatični, toda Pavel je s polaganjem rok verjetno imel v mislih prenašanje darov duha.

Res je, da Biblija polaganje rok povezuje tudi s teokratičnimi postavitvami. Ko je Mojzes postavil Jozueta za svojega naslednika, je nanj »položil svoje roke«. (5. Mojz. 34:9) V krščanski občini so bili nekateri usposobljeni moški postavljeni s polaganjem rok. (Apd. 6:6; 1. Tim. 4:14) Pavel je svetoval, da naj se rok na moške ne polaga prehitro. (1. Tim. 5:22)

Omenil pa je še nekaj drugega. Hebrejske kristjane je spodbudil, da naj si sedaj, ko so pustili »osnovni nauk [. . .] naprezaj[o], da bo[d]o dosegli zrelost«. Nato je navedel: »Kesanje od mrtvih del in vera v Boga, nauk o krščevanjih [in] polaganju rok.« (Heb. 6:1, 2) Ali naj bi bil za kristjane to, da se jih postavi za starešine, zgolj osnovni cilj, nato pa naj bi si še za čim naprezali? Ne. Postati starešina v občini je cilj, za katerega bi se morali potegovati zreli bratje in ga nato ceniti. (1. Tim. 3:1)

Polaganje rok pa je pomenilo še nekaj. V prvem stoletju je Jehova zavrnil naravni Izrael, da ni bil več njegovo ljudstvo, in blagoslovil duhovni Izrael, občino maziljenih kristjanov. (Mat. 21:43; Apd. 15:14; Gal. 6:16) To spremembo so dokazovali čudežni darovi duha, kot je govorjenje jezikov. (1. Kor. 12:4–11) Ko so Kornelij in člani njegove družine postali verniki, so prejeli svetega duha, kar se je pokazalo tako, da so pričeli »govoriti v drugih jezikih«. (Apd. 10:44–46)

Tu in tam se je čudežne darove prenašalo s polaganjem rok. Ko je Filip oznanjeval dobro novico v Samariji, so se mnogi krstili. Vodstveni organ je tja poslal apostola Petra in Janeza. Zakaj? Takole beremo: »Potem sta nanje polagala roke in prejemali so svetega duha.« To je zagotovo pomenilo, da so prejeli darove duha, torej sposobnosti, ki so jih lahko opazili drugi. Denimo Simon, ki se je prej pečal z magijo, je videl, kako duh deluje, in je iz pohlepa skušal kupiti sposobnost, da bi polagal roke na druge ter jim tako podeljeval svetega duha, s katerim bi delali čudeže. (Apd. 8:5–20) Kasneje se je v Efezu krstilo 12 ljudi. V Bibliji beremo: »Ko je Pavel nanje položil roke, je nanje prišel sveti duh in so začeli govoriti v drugih jezikih ter prerokovati.« (Apd. 19:1–7; primerjaj 2. Timoteju 1:6.)

Potemtakem je Pavel v Hebrejcem 6:2 s polaganjem rok očitno imel v mislih prenašanje darov duha na nove vernike.