Thuša Bao ba Arogago Mohlapeng
Thuša Bao ba Arogago Mohlapeng
“Thabang le nna, gobane ke hweditše nku ya-ka ye e bego e timetše.”—LUKA 15:6.
1. Jesu o itlhatsetše bjang e le modiši yo lerato?
MORWA yo a tswetšwego a nnoši wa Jehofa, e lego Jesu Kriste, o bitšwa “modiši yo mogolo wa dinku.” (Baheb. 13:20) Mangwalo a boletše e sa le pele ka go tla ga gagwe gomme a bontšhitše gore e be e le modiši wa moswana-noši yoo a bego a ikemišeditše go nyaka “dinku tše di timetšego” tša Isiraele. (Mat. 2:1-6; 15:24) Go oketša moo, bjalo ka ge modiši wa kgonthe a ka gafa bophelo bja gagwe bakeng sa go šireletša dinku tša gagwe, Jesu o ile a hwa e le sehlabelo sa topollo bakeng sa bao ba swanago le dinku, bao ba bego ba tla ikhola ka sehlabelo sa gagwe.—Joh. 10:11, 15; 1 Joh. 2:1, 2.
2. Ke’ng seo se ka bago se dirile gore Bakriste ba bangwe ba tape?
2 Ka manyami, ba bangwe bao ba bego ba bonagala ba tšeela sehlabelo sa Jesu godimo e bile ba neetše maphelo a bona go Modimo, ga ba sa kopanela le phuthego ya Bokriste. Go nyama, mathata a tša maphelo, goba dilo tše dingwe di ka ba di dirile gore ba tape. Lega go le bjalo, ke ge feela ba le karolo ya mohlape wa Modimo moo ba ka bago le khutšo le lethabo tšeo Dafida a boletšego ka tšona go Psalme ya bo-23. Ka mohlala, o opetše ka gore: “Morêna ké modiši wa-ka; nka se hlôke selô.” (Ps. 23:1) Bao ba lego mohlapeng wa Modimo ga ba hloke selo dilong tša moya, eupša ga go bjalo ka dinku tšeo di arogilego. Di ka thušwa ke mang? Di ka thušwa bjang? Ge e le gabotse, ke’ng seo se ka dirwago bakeng sa go di thuša go boela mohlapeng?
Ke Bomang Bao ba ka Thušago?
3. Jesu o bontšhitše bjang seo se nyakegago bakeng sa go hlakodiša dinku tše di timetšego tša mafulo a Modimo?
3 Go hlakodiša mohlape wa mafulo a Modimo go nyaka maiteko a magolo. (Ps. 100:3) Jesu o bontšhitše se ge a be a re: “Ge e ba motho yo mongwe a e-ba le dinku tše lekgolo gomme e tee ya tšona ya timela, na a ka se tlogele tše masome-senyane-senyane dithabeng gomme a ya go nyaka yeo e timetšego? Ge go ka direga gore a e hwetše, ruri ke a le botša, o e thabela kudu go feta tše masome-senyane-senyane tše di sego tša timela. Ka mo go swanago, ga se selo se se rategago go Tate yo a lego legodimong gore yo mongwe wa ba banyenyane ba a lobe.” (Mat. 18:12-14) Ke mang yo a ka thušago batho bao ba swanago le dinku bao ba arogilego mohlapeng?
4, 5. Bagolo ba swanetše go ba le boemo bofe bja kgopolo mabapi le mohlape wa Modimo?
4 Ge e ba bagolo ba Bakriste ba nyaka go thuša dinku tšeo di agorilego, ba swanetše go gopola gore mohlape wa Modimo ke phuthego ya batho bao ba ineetšego go Jehofa—ee, ke ‘mohlape o bohlokwa wa mafulo a Modimo.’ (Ps. 79:13) Dinku tše bjalo tšeo di rategago di nyaka tlhokomelo e borutho, gomme se se bolela gore badiši ba bohlale ba swanetše go tshwenyega ka e nngwe le e nngwe ya tšona. Go di direla maeto a bodiši a bogwera go ka di hola kudu. Kgothatšo e lerato yeo badiši ba di neago yona e ka di aga moyeng ya ba ya oketša kganyogo ya tšona ya go boela mohlapeng.—1 Bakor. 8:1.
5 Badiši ba mohlape wa Modimo ba na le boikarabelo bja go nyaka dinku tšeo di arogilego le go leka go di thuša. Moapostola Paulo o ile a gopotša bagolo ba Bakriste ba Efeso ya bogologolo ka boikarabelo bja bona bja bodiši ge a be a re: “Itlhokomeleng gomme le hlokomeleng le mohlape ka moka, woo moya o mokgethwa o le beilego balebeledi gare ga ona, gore le diše phuthego ya Modimo, yeo a e rekilego ka madi a Morwa wa gagwe.” (Dit. 20:28) Ka mo go swanago, moapostola Petro o eleditše bagolo ba tloditšwego ka gore: “Dišang mohlape wa Modimo wo o lego tlhokomelong ya lena, e sego ka go gapeletšwa, eupša e be ka go rata; le gona e se be ka go rata leruo la go se botege, eupša e be ka go fišega; gape e se be ka go buša bao e lego bohwa bja Modimo, eupša e be ka go ba mehlala go mohlape.”—1 Pet. 5:1-3.
6. Ke ka baka la’ng dinku tša Modimo di nyaka tlhokomelo ya badiši gakaakaa lehono?
6 Badiši ba Bakriste ba swanetše go ekiša “modiši yo bolo,” e lego Jesu. (Joh. 10:11) O be a tshwenyegile ka mo go tseneletšego ka dinku tša Modimo gomme o ile a gatelela bohlokwa bja go di hlokomela ge a be a botša Simone Petro gore a ‘diše dinku tša Gagwe tše dinyenyane.’ (Bala Johane 21:15-17.) Dinku di nyaka tlhokomelo e bjalo lehono go feta le ge e le neng pele, ka gobane Diabolo o okediše maiteko a gagwe a go roba potego ya bao ba ineetšego go Modimo. Sathane o diriša mafokodi a nama le lefase go leka go goketša dinku tša Jehofa gore di dire sebe. (1 Joh. 2:15-17; 5:19) Bao ba tapilego ba ka lekega gabonolo gomme ka go rialo ba nyaka thušo gore ba kwe keletšo ya gore ba ‘sepele ka moya.’ (Bagal. 5:16-21, 25) Seo se nyakegago gore go thušwe dinku tše bjalo ke go ithekga ka Modimo ka thapelo, tlhahlo ya moya wa gagwe le go diriša Lentšu la gagwe ka bokgoni.—Die. 3:5, 6; Luka 11:13; Baheb. 4:12.
7. Go bohlokwa gakaaka’ng gore bagolo ba diše bao ba swanago le dinku bao ba lego tlhokomelong ya bona?
7 Modiši wa Isiraeleng ya bogologolo o be a hlahla mohlape wa gagwe a diriša lepara le letelele le le kobegilego, kobi goba kotelo. Ge dinku di be di tsena goba di e-tšwa ka lešakeng, di be di feta “ka tlase xa kôtêlô” gomme ka go rialo di balwa ke modiši. (Lef. 27:32; Mika 2:12; 7:14) Modiši wa Mokriste le yena o swanetše go tseba mohlape wa Modimo gabotse le go tseba boemo bja nku e nngwe le e nngwe. (Bapiša le Diema 27:23.) Ka baka leo, bodiši ke e nngwe ya ditaba tše bohlokwa tšeo di ahla-ahlwago ke sehlopha sa bagolo. Se se akaretša go dira dithulaganyo tša go thuša dinku tšeo di arogilego. Jehofa o boletše ka boyena gore o tla nyaka dinku tša gagwe le go di nea tlhokomelo yeo di e nyakago. (Hesek. 34:11) Ka gona, Modimo o a thaba ge bagolo ba gata megato e swanago ka maiteko a go thuša dinku tšeo di arogilego gore di boele mohlapeng.
8. Ke ka ditsela dife bagolo ba ka thušago dinku ka go lebanya?
8 Ge modumedi-gotee a babja mmeleng, go etelwa ke modiši wa mohlape wa Modimo go ka mo thabiša le go mo kgothatša. Go ka direga se se swanago ge nku yeo e babjago moyeng e newa thušo ka go lebanya. Bagolo ba ka bala mangwalo, ba hlahloba sehlogo se itšego, ba ahla-ahla dintlha tše bohlokwa tšeo go boletšwego ka tšona dibokeng, ba rapela le motho yo a tapilego, bjalo bjalo. Ba ka mmotša gore ditho tša phuthego di ka thabela go mmona gape dibokeng tša phuthego. (2 Bakor. 1:3-7; Jak. 5:13-15) Go mo etela, go mo leletša mogala goba go mo ngwalela lengwalo go ka mo thuša kudu! Go thuša nku e arogilego mohlapeng go ka oketša le lethabo la modiši wa Mokriste yo a nago le kwelobohloko.
Go Dira Maiteko Bjalo ka Sehlopha
9, 10. Ke ka baka la’ng o ka bolela gore ga se bagolo feela bao ba swanetšego go tshwenyega ka dinku tšeo di arogilego?
9 Re phela mehleng ya leema-ema le yeo go lego thata go lebeletšana le yona, ka gona go bonolo kudu gore re palelwe ke go lemoga gore modumedi-gotee o a aroga ka phuthegong. (Baheb. 2:1) Lega go le bjalo, dinku tša Jehofa ke tše bohlokwa mahlong a gagwe. E nngwe le e nngwe e bohlokwa, go swana le setho se sengwe le se sengwe sa mmele wa motho. Ka baka leo, ka moka ga rena re swanetše go bontšha gore re tshwenyega ka bana babo rena gomme re hlokomelane e le ka kgonthe. (1 Bakor. 12:25) Na o na le boemo bjo bjalo bja kgopolo?
10 Gaešita le ge bagolo ba etelela pele go nyakeng le go thušeng dinku tšeo di arogilego, ga se bagolo ba Bakriste feela bao ba swanetšego go tshwenyega ka badumedi-gotee bao ba arogilego. Ba bangwe ba ka dirišana le badiši ba. Re ka kgona e bile re swanetše go kgothatša le go thuša bana babo rena le dikgaetšedi bao ba nyakago thušo ya moya gore ba boele mohlapeng. Thušo e bjalo e swanetše go newa bjang?
11, 12. O ka ba bjang le tokelo ya go thuša yoo a nyakago go thušwa moyeng?
11 Mabakeng a mangwe, bagolo ba ka rulaganya gore bagoeledi ba Mmušo bao ba nago le phihlelo ba sware thuto ya Beibele le bao ba tapilego bao ba bontšhago kganyogo ya go nyaka go thušwa. Morero wa maiteko a bjalo ke go tsošološa ‘lerato leo ba bjalo ba bego ba e-na le lona pele.’ (Kut. 2:1, 4) Badumedi-gotee ba ba ka agwa le go matlafatšwa moyeng ke go ahla-ahlwa ga tsebišo yeo ba e fošitšego ge ba be ba se gona dibokeng.
12 Ge bagolo ba go kgopela gore o ithute le modumedi-gotee yo a nyakago go thušwa moyeng, rapelela gore Jehofa a hlahle maiteko a gago le go a šegofatša. Ee, “xafêla Morêna medirô ya xaxo ka moka; ké mo merêrô y’axo e tl’o xo phêthêxa.” (Die. 16:3) Naganišiša ka ditemana tša Beibele le dintlha tšeo di matlafatšago tumelo tšeo o ka di dirišago ge o ithuta le bao ba nyakago go thušwa moyeng. Naganišiša ka mohlala o mobotse wa moapostola Paulo. (Bala Baroma 1:11, 12.) Paulo o be a hlologetše go bona Bakriste ba Roma e le gore a ba fe mpho ya moya e le gore ba ka tiišwa. O be a bile a lebeletše pele go kgothatšaneng le bona. Na ga se ra swanela go ba le moya o bjalo ge re nyaka go thuša dinku tšeo di arogilego gore di boele mohlapeng wa Modimo?
13. Ke’ng seo o ka se ahla-ahlago le motho yo a tapilego?
13 Nakong ya thuto, o ka botšiša gore, “O ithutile therešo bjang?” Mo thuše go gopola dinako tše di kgahlišago tšeo a bilego le tšona nakong e fetilego, kgothaletša yo a tapilego go anega diphihlelo tše di thabišago tšeo a bilego le tšona dibokeng, modirong wa boboledi le dikopanong. Bolela ka dinako tšeo le ka bago le ile la di thabela le le gotee tirelong ya Jehofa. Bolela kamoo o thabelago ka gona go batamela kgaufsi le Jehofa. (Jak. 4:8) Hlalosa tebogo ya gago ya go leboga tsela yeo Modimo a re hlokomelago ka yona bjalo ka batho ba gagwe—kudu-kudu ka go re nea khomotšo le kholofelo ditlaišegong tša rena.—Baroma 15:4; 2 Bakor. 1:3, 4.
14, 15. E ka ba mo go holago go gopotša bao ba tapilego ka ditšhegofatšo dife tšeo ba kilego ba di thabela?
14 Go bonagala e tla ba mo go holago kudu go gopotša motho yo a tapilego kamoo a ilego a šegofatšwa ka gona ka baka la go ba setho se mafolofolo sa phuthego. Ka mohlala, o be a šegofaditšwe ka go gola tsebong ya go tseba Lentšu la Modimo le merero ya Gagwe. (Die. 4:18) Ge a be a ‘sepela ka moya,’ ga go pelaelo gore go be go le bonolo go yena gore a gane dikgoketšo tša sebe. (Bagal. 5:22-26) Ka baka la seo, letswalo le le sekilego le be le mo dira gore a kgone go batamela Jehofa ka thapelo le go thabela ‘khutšo ya Modimo ye e fetago kgopolo yohle le yeo e dišago dipelo tša rena le matla a rena a monagano.’ (Bafil. 4:6, 7) Dula o gopola dintlha tše bjalo, bontšha kgahlego ya kgonthe, gomme ka mešegofela o kgothaletše ngwaneno wa moya goba kgaetšedi ka lerato gore a boele mohlapeng.—Bala Bafilipi 2:4.
15 A re re o mogolo gomme o dira leeto la bodiši. O ka kgothaletša banyalani bao ba tapilego gore ba naganišiše ka nako ya ge ba be ba thoma go ithuta therešo ya Lentšu la Modimo. Ruri therešo e be e le e kgahlišago, e kwagalago, e kgotsofatšago le e lokollago moyeng! (Joh. 8:32) Ruri dipelo tša bona di ile tša tlala tebogo ka baka la seo ba bego ba ithuta sona ka Jehofa, lerato la gagwe le merero ya gagwe e kgahlišago! (Bapiša le Luka 24:32.) Ba gopotše ka go ba le tswalano ya kgaufsi le Jehofa le ka tokelo e kgahlišago ya go rapela yeo e thabelwago ke Bakriste ba ineetšego. Katanela go kgothaletša bao ba tapilego gore ba arabele gape go “ditaba tše dibotse tša letago tša Modimo yo a thabilego,” Jehofa.—1 Tim. 1:11.
Tšwela Pele go ba Bontšha Lerato
16. Anega phihlelo yeo e bontšhago gore maiteko a go nea thušo ya moya e tloga e le a holago.
16 Na ditšhišinyo tše go boletšwego ka tšona di tloga di šoma? Ee. Ka mohlala, mofsa yo mongwe yo a bilego mogoeledi wa Mmušo ge a be a e-na le nywaga e 12 o ile a tapa ge a be a e-na le nywaga e 15. Lega go le bjalo, ka morago o ile a ba mafolofolo gape gomme o bile tirelong ya nako e tletšego ka nywaga ya ka godimo ga e 30. O bile mafolofolo gape moyeng ka baka la thušo yeo a ilego a e newa ke mogolo wa Mokriste. O lebogile thušo yeo ya moya e le ruri!
17, 18. Ke dika dife tšeo di ka go thušago go thuša motho yo a arogilego mohlapeng wa Modimo?
17 Lerato ke lona leo le hlohleletšago Bakriste go thuša bao ba tapilego go boela ka phuthegong. Jesu o boletše mabapi le balatedi ba gagwe gore: “Ke le nea taelo e mpsha ya gore le ratane; go etša ge ke le ratile, gore le lena le ratane. Bohle ba tla tseba ka se gore le barutiwa ba-ka, ge e ba le ratana.” (Joh. 13:34, 35) Ee, lerato ke leswao la Bakriste ba therešo. Na lerato leo ga se la swanela go bontšhwa Bakriste ba kolobeditšwego bao ba ka bago ba tapile? Ba swanetše go le bontšhwa! Eupša go nea thušo e nyakegago go ka nyaka gore go bontšhwe dika tše fapa-fapanego tša Bokriste.
18 Ge e ba o swanetše go thuša motho yo a arogilego mohlapeng wa Modimo, ke dika dife tšeo o swanetšego go di bontšha? Ntle le go bontšha lerato, o ka swanelwa ke go bontšha kwelobohloko, botho, boleta le bopelotelele. Go ithekgile ka maemo, o ka swanelwa le ke go ba yo a lebalelago. Paulo o ngwadile gore: “Aparang maikwelo a borutho a bonolo a lešoko, botho, monagano o ikokobeditšego, boleta le bopelotelele. Tšwelang pele le kgotlelelana gomme le lebalelana ka bolokologi ge e ba motho a e-na le lebaka la go ba le pelaelo ka yo mongwe. Go etša ge Jehofa a le lebaletše ka bolokologi, le lena le dire bjalo. Eupša, ka ntle le dilo tše ka moka, aparang lerato, gobane ke setlemo se se phethagetšego sa botee.”—Bakol. 3:12-14.
19. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go thuša bao ba swanago le dinku go boela mohlapeng wa Bokriste?
19 Sehlogo se ithutwago se se latelago tokollong ye se tla bontšha mabaka ao ka ona ba bangwe ba arogago mohlapeng wa Modimo. Se tla bontšha le kamoo bao ba boelago mohlapeng ba swanetšego go letela go amogelwa ka gona. Ge o dutše o ithuta sehlogo seo le go naganišiša ka sehlogo se sa bjale, kgonthišega gore boiteko le ge e le bofe bjoo o bo dirago ka kholofelo ya go thuša bao ba swanago le dinku gore ba boele mohlapeng wa Bokriste ke bjo bohlokwa. Tshepedišong ya gona bjale ya dilo, batho ba bantši ba diriša bophelo bja bona ka moka ba leka go kgobela mahumo, eupša go phološa motho o tee go phala mahumo ka moka a lefase. Jesu o gateletše se papišong ya gagwe ya nku e timetšego. (Mat. 18:12-14) Eka o ka dula o gopola ntlha ye ge o dutše o dira boiteko bjo bo tseneletšego le bjo bo akgofilego bja go thuša batho ba Jehofa ba rategago bao ba swanago le dinku bao ba arogilego gore ba boele mohlapeng.
O be o tla Araba Bjang?
• Badiši ba Bakriste ba na le boikarabelo bofe mabapi le bao ba swanago le dinku bao ba arogilego mohlapeng?
• O ka thuša bjang bao ga bjale ba sa kopanelego le phuthego?
• Ke dika dife tšeo di ka go thušago go thuša bao ba arogilego mohlapeng?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Seswantšho go letlakala 10]
Badiši ba Bakriste ka lerato ba katanela go thuša bao ba arogilego mohlapeng wa Modimo