Pomagajmo tistim, ki se oddaljijo od črede
Pomagajmo tistim, ki se oddaljijo od črede
»Veselite se z menoj, ker sem našel ovco, ki se mi je izgubila.« (LUK. 15:6)
1. Kako je Jezus dokazal, da je ljubeč pastir?
JEHOVOV edinorojeni Sin, Jezus Kristus, je imenovan »veliki pastir ovc«. (Heb. 13:20) Pisma so napovedala njegov prihod in pokazala, da je bil edinstven Pastir, ki si je prizadeval najti Izraelove »izgubljene ovce«. (Mat. 2:1–6; 15:24) Še več, podobno kot morda dobesedni pastir da življenje, da bi zaščitil svoje ovce, je Jezus dal svoje življenje kot odkupno žrtev za ovcam podobne ljudi, ki sprejmejo njegovo žrtev. (Jan. 10:11, 15; 1. Jan. 2:1, 2)
2. Kaj je morda nekatere kristjane navedlo, da so postali nedejavni?
2 Za nekatere je bilo videti, da cenijo Jezusovo žrtev, in so se posvetili Bogu, a se žal ne družijo več s krščansko občino. Njihovo vnemo so morda zmanjšali malodušje, težave z zdravjem ali drugi dejavniki in so zato postali nedejavni. Vendar lahko le kot del Božje črede uživajo v spokojnosti in sreči, o katerih je David govoril v 23. psalmu. V njem je denimo pel: »GOSPOD je moj pastir, nič mi ne manjka.« (Ps. 23:1, SSP) Tistim, ki so v Božji čredi, v duhovnem pogledu ne primanjkuje ničesar. Povsem drugače pa je z ovcami, ki se oddaljijo. Kdo jim lahko pomaga? Kako se jim lahko pomaga? Res, kaj se da storiti, da bi se vrnile v čredo?
Kdo lahko pomaga?
3. S katerimi besedami je Jezus pokazal, kaj je treba storiti, da se reši izgubljena ovca Božje paše?
3 Izgubljene ovce Božje paše lahko rešimo, če si iskreno prizadevamo. (Ps. 100:3) Jezus je to ponazoril, ko je rekel: »Če bi človek imel sto ovac in bi ena od njih zašla, ali ne bi pustil ostalih devetindevetdesetih v gorah in šel iskat tisto, ki je zašla? In če bi mu jo uspelo najti, vam resnično povem, da bi je bil bolj vesel kot tistih devetindevetdesetih, ki niso zašle. Podobno tudi mojemu Očetu, ki je v nebesih, ni po volji, da kdo od teh malih izgubi življenje.« (Mat. 18:12–14) Kdo lahko pomaga ovcam podobnim posameznikom, ki so se oddaljili od črede?
4., 5. Kako morajo starešine gledati na Božjo čredo?
4 Če krščanski starešine želijo pomagati ovcam, ki so se oddaljile, morajo imeti v mislih, da je Božja čreda občina Jehovu posvečenih ljudi – da, dragocena »čreda paše« Božje. (Ps. 79:13) Take Bogu drage ovce potrebujejo nežno skrb. To pomeni, da se morajo ljubeči pastirji osebno zanimati zanje. Prijateljski pastirski obiski so lahko zelo učinkoviti. Pastir, ki ljubeče spodbuja, lahko take ovce duhovno okrepi in jim pomaga, da v njih zraste želja po vrnitvi k čredi. (1. Kor. 8:1)
5 Pastirji Božje črede so dolžni poiskati ovce, ki so se oddaljile, in jim nato skušati pomagati. Apostol Pavel je krščanske starešine v staroveškem Efezu spomnil na njihove pastirske odgovornosti. Dejal je: »Bodite pozorni nase in na vso čredo, v kateri vas je sveti duh postavil za nadzornike, da bi pasli Božjo občino, ki jo je Bog kupil s krvjo svojega Sina.« (Apd. 20:28) Podobno je apostol Peter takole spodbudil maziljene starešine: »Pasite Božjo čredo, ki jo imate na skrbi, pa ne pod prisilo, temveč voljno, niti ne iz ljubezni do nepoštenega dobička, temveč z vso vnemo, tudi ne tako, kakor da bi gospodovali nad temi, ki so Božja dediščina, temveč postanite čredi za zgled.« (1. Pet. 5:1–3)
6. Zakaj Božje ovce še posebej danes potrebujejo, da pastirji skrbijo zanje?
6 Krščanski pastirji morajo posnemati »dobrega pastirja«, Jezusa. (Jan. 10:11) On se je zelo zanimal za Božje ovce. Simonu Petru je rekel »Pasi moje ovčice« in tako poudaril, kako pomembno je skrbeti zanje. (Beri Janez 21:15–17.) Ovce še posebej potrebujejo takšno skrb danes, saj se Hudič bolj kot kdaj prej trudi, da bi zlomil značajnost tistih, ki so posvečeni Bogu. Satan izrablja mesene slabosti in uporablja svet, da bi Jehovove ovce napeljal na to, da bi grešile. (1. Jan. 2:15–17; 5:19) Nedejavni so še posebej ranljivi, zato potrebujejo pomoč, da bi upoštevali svarilo: »Živite po duhu.« (Gal. 5:16–21, 25) Kdor pomaga takim ovcam, mora Boga v molitvi prositi za pomoč in za vodstvo njegovega duha ter spretno uporabljati njegovo Besedo. (Preg. 3:5, 6; Luk. 11:13; Heb. 4:12)
7. Kako pomembno je, da starešine pastirujejo ovcam podobnim ljudem, ki so jim zaupani?
7 Pastir v starem Izraelu je svojo čredo usmerjal z dolgo ukrivljeno palico. Ko so ovce vstopale v stajo oziroma izstopale iz nje, so šle »pod pastirjevo palico« in tako jih je lahko preštel. (3. Mojz. 27:32; Miha 2:12; 7:14) Tudi krščanski pastir mora poznati Božjo čredo, ki mu je zaupana, in spremljati, kaj se z njo dogaja. (Primerjaj Pregovori 27:23.) Zato je pastirjevanje ena od pomembnih tem, o kateri razpravlja starešinstvo. To med drugim pomeni, da starešine načrtujejo, kako pomagati ovcam, ki so se oddaljile. Sam Jehova je dejal, da bo poiskal svoje ovce in jim namenil potrebno skrb. (Ezek. 34:11) Zato je vesel, ko si starešine podobno prizadevajo pomagati takim ovcam, da se vrnejo v čredo.
8. Kako vse lahko starešine posvetijo ovcam osebno pozornost?
8 Ko sovernik fizično zboli, ga lahko pastir Božje črede s svojim obiskom razveseli in spodbudi. Enako utegne veljati, ko pastir posveti osebno pozornost ovci, ki je duhovno zbolela. Starešine imajo priložnost, da nedejavnemu preberejo biblijske stavke, z njim pregledajo kak članek, se pogovarjajo o pomembnih mislih s shoda, molijo in tako naprej. Povedo mu lahko, da bi bili v občini zelo veseli, če bi ga znova videli na občinskih shodih. (2. Kor. 1:3–7; Jak. 5:13–15) Koliko lahko pomenijo obisk, telefonski klic ali pismo! Morda je tudi sočutni krščanski pastir, ki osebno pomaga izgubljeni ovci, zaradi tega veselejši.
Pomagajmo s skupnimi močmi
9., 10. Kaj bi rekel, zakaj ni le naloga starešin, da se zanimajo za ovce, ki so se oddaljile?
9 Živimo v kritičnih časih in imamo natrpan urnik, zato morda ne opazimo, da se sovernik oddaljuje od občine. (Heb. 2:1) Toda Jehovu so njegove ovce dragocene. Vsaka od njih ima svojo vrednost, prav kakor jo ima vsak del človeškega telesa. Zato se moramo vsi zanimati za svoje brate in sestre ter resnično skrbeti drug za drugega. (1. Kor. 12:25) Ali imaš takšno stališče?
10 Starešine so najbolj odgovorni za to, da poiščejo ovce, ki so se oddaljile, in jim pomagajo. Vendar skrb za sovernike, ki so se nehali družiti z občino, ni le naloga krščanskih nadzornikov. Tudi drugi lahko sodelujejo s temi pastirji. Smemo in morali bi spodbujati svoje brate in sestre, ki se ne zmorejo sami vrniti k čredi, ter jim duhovno pomagati. Kako lahko to storimo?
11., 12. Katero posebno prednost lahko dobiš, če te za to prosijo starešine?
11 V nekaterih primerih lahko starešine poskrbijo, da izkušeni kraljestveni oznanjevalci preučujejo Biblijo z nedejavnimi, ki izrazijo željo, da se jim pomaga. Namen tega pouka je, da bi taki posamezniki obnovili »svojo prvotno ljubezen«. (Raz. 2:1, 4) Ti soverniki se lahko ojačajo in duhovno okrepijo tako, da se z njimi pregleda informacije, ki smo jih dobili, ko njih ni bilo v občini.
12 Če te starešine zaprosijo, da bi preučeval s sovernikom, ki potrebuje duhovno pomoč, moli k Jehovu, da bi te vodil in blagoslavljal tvoj trud. Zares, »na GOSPODA zváli dela svoja, in izpolnile se bodo namere tvoje«. (Preg. 16:3) Poglobljeno premišljuj o vsem – o biblijskih stavkih in mislih, ki krepijo vero – kar lahko uporabiš pri pogovoru s tistim, ki potrebuje duhovno pomoč. Razmišljaj o odličnem zgledu apostola Pavla. (Beri Rimljanom 1:11, 12.) Hrepenel je po tem, da bi videl kristjane v Rimu. Želel jim je podeliti kak duhovni dar, tako da bi lahko bili utrjeni. Veselil se je tudi tega, da se bodo medsebojno spodbujali. Ali ne bi morali prav tako mi imeti takega duha, ko si prizadevamo pomagati ovcam, ki so se odvrnile od Božje črede?
13. O čem se lahko pogovarjaš z nedejavnim?
13 Med poukom lahko vprašaš: »Kako si spoznal resnico?« Spomni naj se veselih dogodkov iz preteklosti in spodbudi ga, naj pove, kaj radostnega je doživljal na shodih, oznanjevanju in zborovanjih. Pogovarjaj se z njim o srečnih trenutkih, ki sta jih morda skupaj okusila v Jehovovi službi. Povej mu, kako si vesel, ko se zbližuješ z Jehovom. (Jak. 4:8) Omeni mu, da si hvaležen Bogu za to, kako skrbi za nas, ki smo njegovo ljudstvo, še posebej tako, da nas v stiskah tolaži in nam daje upanje. (Rim. 15:4; 2. Kor. 1:3, 4)
14., 15. Na katere pretekle blagoslove bi bilo morda dobro spomniti nedejavne?
14 Zelo verjetno bo dobro, da nedejavnega spomniš na nekatere blagoslove, ki jih je nekoč užival, ker se je tesno družil z občino. Blagoslovljen je bil denimo tako, da je imel vedno več spoznanja o Božji Besedi in Njegovih namenih. (Preg. 4:18) Ko je »živ[el] po duhu«, se mu je bilo gotovo lažje upirati skušnjavam, da bi grešil. (Gal. 5:22–26) Imel je čisto vest, ki mu je omogočala, da se je zbliževal z Jehovom v molitvi ter užival »Božji mir, ki presega vsako misel« in straži »srce in um«. (Fil. 4:6, 7) Imej v mislih te nasvete, pokaži iskreno zanimanje, predvsem pa ljubeče spodbujaj duhovnega brata ali sestro, da se vrne k čredi. (Beri Filipljanom 2:4.)
15 Denimo, da si starešina in si na pastirskem obisku. Nedejavna zakonca lahko spodbudiš, da premišljujeta o tem, kako je bilo, ko sta izvedela za resnico iz Božje Besede. Kako čudovita, razumna, zadovoljujoča in duhovno osvobajajoča je bila resnica! (Jan. 8:32) Njuni srci sta bili tako hvaležni za to, kar sta spoznavala o Jehovu, njegovi ljubezni in sijajnih namenih! (Primerjaj Luka 24:32.) Spomni ju na tesen odnos z Jehovom in čudovito prednost molitve, ki jo uživajo posvečeni kristjani. Iskreno spodbujaj nedejavne, da se znova odzovejo na »veličastno dobro novico srečnega Boga«, Jehova. (1. Tim. 1:11)
Ne nehajmo jim izkazovati ljubezni
16. Povej primer, ki pokaže, da je prizadevanje za to, da se nedejavnemu duhovno pomaga, res učinkovito.
16 Ali je to, kar smo do sedaj povedali, res učinkovito? Da. Neki mladenič, denimo, ki je pri 12-ih letih postal kraljestveni oznanjevalec, je pri 15-ih prenehal biti dejaven. Vendar je kasneje zopet pričel oznanjevati in je sedaj že več kot 30 let v polnočasni službi. Duhovno si je opomogel predvsem zato, ker mu je pomagal neki krščanski starešina. Takšna duhovna pomoč je bila neprecenljiva!
17., 18. S katerimi koristnimi lastnostmi boš lahko pomagal nekomu, ki se je oddaljil od Božje črede?
17 Kristjani pomagamo nedejavnim, da se vrnejo v občino, zato, ker jih ljubimo. Jezus je svojim sledilcem dejal: »Dajem vam novo zapoved, da ljubite drug drugega. Kakor sem jaz ljubil vas, tako tudi vi ljubite drug drugega. Če bo med vami vladala ljubezen, bodo vsi vedeli, da ste moji učenci.« (Jan. 13:34, 35) Da, ljubezen je razpoznavni znak pravih kristjanov. Ali je ne bi morali izkazovati krščenim kristjanom, ki so morda postali nedejavni? Vsekakor! Toda da bi pomagali tem posameznikom takrat, ko to potrebujejo, moramo morda razvijati različne krščanske lastnosti.
18 Katere lastnosti bi moral kazati, če želiš pomagati nekomu, ki se je oddaljil od Božje črede? Morebiti boš poleg ljubezni moral pokazati še sočutje, prijaznost, blagost in potrpežljivost. Lahko da boš, odvisno od okoliščin, potreboval tudi odpustljivost. Pavel je napisal: »Oblecite [si] najglobljo sočutnost, prijaznost, ponižnost, blagost in potrpežljivost. Prenašajte se med seboj in si velikodušno odpuščajte, če ima kdo razlog za pritožbo proti drugemu. Kakor je Jehova velikodušno odpustil vam, tako delajte tudi vi. Poleg vsega tega pa si oblecite ljubezen, ker je popolna vez.« (Kol. 3:12–14)
19. Zakaj je prizadevanje, da bi pomagali ovcam podobnim posameznikom vrniti se v krščansko stajo, vredno truda?
19 V naslednjem preučevalnem članku v tej številki bomo razpravljali o tem, zakaj se nekateri oddaljijo od Božje črede. Članek bo tudi pokazal, kakšen sprejem v občini lahko pričakujejo tisti, ki se vrnejo vanjo. Ko boš preučeval naslednji članek in se vračal k temu, bodi prepričan, da je vsako prizadevanje, ki je storjeno v upanju, da se pomaga ovcam podobnim vrniti se v krščansko stajo, vredno truda. Mnogi ljudje si v tej stvarnosti vse življenje prizadevajo kopičiti bogastvo. Toda že eno življenje je vredno veliko več od vsega denarja na svetu. Jezus je to poudaril v ponazoritvi o izgubljeni ovci. (Mat. 18:12–14) Imej ta pouk v mislih, ko si iskreno in brez obotavljanja prizadevaš pomagati Jehovovim dragim ovcam podobnim posameznikom, ki so se oddaljili od črede, da se vrnejo.
Kako bi odgovoril?
• Katero odgovornost imajo krščanski pastirji do ovcam podobnih posameznikov, ki so se oddaljili od črede?
• Kako lahko ti pomagaš tistim, ki se sedaj ne družijo z občino?
• S katerimi koristnimi lastnostmi lahko pomagaš tistim, ki so se oddaljili od Božje črede?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 10]
Krščanski pastirji si ljubeče prizadevajo pomagati tistim, ki so se oddaljili od Božje črede.