Kakšen človek želiš biti?

ŠEF policije v nekem mestu na Filipinih je vprašal pionirko: »Kaj ste naredili s tem moškim, da je spremenil svoje obnašanje?« Pokazal je na kup papirjev na svoji mizi in dodal: »Ali ste vedeli, da so vse to zapisi s preteklih sodnih obravnav zoper njega? Rešili ste nas enega od tistih, ki nam v tem mestu povzročajo glavobol.« Govoril je o nasilnem alkoholiku, ki se je nenehno zapletal v težave. Kaj je tega prestopnika spodbudilo, da je korenito spremenil svoje življenje? Navdihnjeno sporočilo iz Božje Besede, Biblije.

Mnogi si vzamejo k srcu nasvet apostola Pavla, da je treba »odložiti staro osebnost, ki ustreza [njihovemu] prejšnjemu vedenju [. . .], in si oblačiti novo osebnost, ki je bila ustvarjena po Božji volji«. (Efež. 4:22–24) Ne glede na to, ali se moramo veliko ali malo spremeniti, je oblačenje nove osebnosti nekaj, kar spada k temu, da postanemo kristjani.

Vendar je to, da delamo spremembe in napredujemo do krsta, šele začetek. Ko smo na tem, da se krstimo, smo podobni kosu lesa, ki je obdelan tako, da ima osnovno obliko izdelka. Spoznamo lahko, za kateri predmet gre, toda dela je še veliko. Da bi bil izdelek lep, mora rezbar poskrbeti tudi za podrobnosti. Ob krstu imamo osnovne lastnosti, ki jih potrebuje tisti, ki želi biti Božji služabnik. Toda naša nova osebnost je še v povojih. Z dodatnimi posegi jo moramo še naprej izboljševati.

Tudi Pavel je videl, da brez sprememb ne gre. Priznal je: »Kadar želim delati, kar je prav, je v meni to, kar je slabo.« (Rim. 7:21) Gotovo mu je bilo jasno, kakšen je in kakšen želi biti. Kaj pa mi? Tudi mi se moramo vprašati: Kaj je v meni? Kakšen človek sem? Kakšen želim postati?

Kaj je »v meni«?

Pri obnavljanju stare hiše, ki ima nagnite tramove, ni dovolj, da jo samo prepleskamo  od zunaj. Če bi prezrli poškodbe na zgradbi, bi se kasneje otepali samo še z večjimi težavami. Podobno ni dovolj, da smo le na zunaj pravični. Seči moramo globoko v svojo notranjost in prepoznati slabosti, ki jih je treba odpraviti. Drugače bodo stare osebnostne poteze znova prišle na dan. Torej se moramo temeljito preiskovati. (2. Kor. 13:5) Prepoznati je treba neželene osebnostne poteze in jih popraviti. Jehova nam je priskrbel duhovne priprave, da bi nam pri tem pomagal.

Pavel je napisal: »Božja beseda je namreč živa in ima močan vpliv. Ostrejša je od vsakega dvoreznega meča in prodre prav do ločitve duše in duha, sklepov in njihovega mozga, ter je zmožna sprevideti misli in namere srca.« (Heb. 4:12) Sporočilo iz Božje napisane Besede, Biblije, lahko močno vpliva na naše življenje. Prodre globoko v nas – simbolično rečeno do mozga globoko v kosteh. Razkrije naše misli in vzgibe ter razodene, kakšni v resnici smo v svoji notranjosti v primerjavi s tem, kakšni se kažemo na zunaj oziroma kakšni mislimo, da smo. Božja Beseda nam res pomaga prepoznati naše težave!

Pri popravilu stare hiše morda ni dovolj, da nadomestimo poškodovan material. Če vemo, zakaj pride do poškodb, lahko ustrezno ukrepamo in preprečimo, da bi se znova pojavile. Podobno ni dovolj, da le prepoznamo svoje negativne osebnostne poteze, temveč da tudi ugotovimo, kaj jih povzroča oziroma kaj pripomore k temu, da do njih pride. Tako lahko svoje slabosti obvladujemo. Na našo osebnost vplivajo številni dejavniki. To so med drugim naš družbeni in ekonomski položaj, okolje, kultura, starši, ljudje, s katerimi se družimo, in versko prepričanje. Celo televizija in filmi, ki jih gledamo, ter druge oblike sprostitve pustijo svoj pečat. Če prepoznamo, kaj negativno vpliva na našo osebnost, lažje zmanjšamo ta vpliv.

Potem ko se preiščemo, morda radi rečemo: »Takšen pač sem.« To razmišljanje je zgrešeno. Pavel je o tistih v korintski občini, ki so bili prej nečistniki, homoseksualci, pijanci in podobno, dejal: »Taki ste nekateri bili. Toda bili ste umiti [. . .] z duhom našega Boga.« (1. Kor. 6:9–11) Z Jehovovim svetim duhom lahko tudi mi pri sebi spremenimo, kar je treba.

Razmislite o Marcosu *, ki živi na Filipinih. O svoji preteklosti je dejal: »Moji starši so se vedno prepirali. Zato sem se pri 19 letih uprl.« Postal je razvpit hazarder, lopov in ropar. Skupaj z nekaterimi drugimi je celo nameraval ugrabiti letalo, a načrta niso speljali do konca. Tudi po poroki so slabe navade ostale. Navsezadnje je zaradi hazardiranja obubožal. Kmalu zatem se je pridružil svoji ženi pri biblijskem pouku, ki so ga z njo imeli Jehovove priče. Sprva se ni čutil vrednega, da bi postal Priča. Vendar mu je to, da je naučeno udejanjal in obiskoval shode, pomagalo, da je opustil prejšnji način življenja. Sedaj je krščen kristjan in redno poučuje druge, kako se lahko tudi oni spremenijo.

 Kakšen želiš biti?

V čem se moramo morda spremeniti, da bi izboljšali svoje krščanske lastnosti? Pavel kristjanom svetuje: »Odvrzite od sebe vse to: srd, jezo, hudobnost, žaljenje in opolzko govorjenje iz svojih ust. Ne lažite drug drugemu. Slecite staro osebnost z njenimi dejanji vred.« In nadaljuje: »Oblecite [si] novo, ki se s točnim spoznanjem prenavlja po podobi Njega, ki jo je ustvaril.« (Kol. 3:8–10)

Torej je naš glavni cilj, da odložimo staro osebnost in si oblečemo novo. Katere lastnosti pa nam bodo pri tem pomagale? Pavel pravi: »Oblecite [si] najglobljo sočutnost, prijaznost, ponižnost, blagost in potrpežljivost. Prenašajte se med seboj in si velikodušno odpuščajte, če ima kdo razlog za pritožbo proti drugemu. Kakor je Jehova velikodušno odpustil vam, tako delajte tudi vi. Poleg vsega tega pa si oblecite ljubezen, ker je popolna vez.« (Kol. 3:12–14) Če si bomo vestno prizadevali razvijati te lastnosti, nam bo to pomagalo, da se bomo še bolj priljubili »GOSPODU in tudi ljudem«. (1. Sam. 2:26) Ko je bil Jezus na zemlji, je bil edinstven v tem, kako je kazal Božje lastnosti. Če preučujemo njegov zgled in ga posnemamo, mu lahko postanemo bolj podobni in s tem boljši »posnema[lci] Boga«. (Efež. 5:1, 2)

V čem se moramo morda še spremeniti, lahko ugotovimo tudi tako, da preučujemo osebnostne poteze biblijskih likov in pri tem premišljujemo, kaj nas pri njih pritegne in kaj ne. Razmislite denimo o Jožefu, sinu očaka Jakoba. Čeprav so z njim ravnali krivično, je ohranjal pozitivnega duha in notranjo lepoto. (1. Mojz. 45:1–15) Absalom, sin kralja Davida, je bil pravo nasprotje, saj se je le pretvarjal, da ga zelo skrbi za ljudstvo. Poleg tega so ga ljudje občudovali zaradi lepote. V resnici pa je bil izdajalec in morilec. (2. Sam. 13:28, 29; 14:25; 15:1–12) Lažna dobrota in zunanja lepota človeka ne naredita resnično privlačnega.

Nadejamo se lahko, da nam bo uspelo

Da bi se izboljšali in bili lepi v Božjih očeh, moramo posvetiti pozornost notranjemu človeku. (1. Pet. 3:3, 4) Svojo osebnost lahko spremenimo, če prepoznamo negativne osebnostne poteze in dejavnike, ki te poteze povzročajo oziroma pripomorejo k temu, da do njih pride, in če razvijamo Božje lastnosti. Ali smo lahko prepričani, da se nam bo obrestovalo, če se bomo tako trudili izboljševati?

Da, z Jehovovo pomočjo lahko naredimo potrebne spremembe. Molimo lahko podobno kot psalmist: »Srce čisto mi ustvari, o Bog, in trdnega [novega, stanovitnega, NW] duha ponovi v meni.« (Ps. 51:10) Prosimo lahko, da bi v nas deloval Božji duh in krepil našo željo, da bi v svojem življenju še bolj udejanjali Božjo voljo. Res nam lahko uspe, da v Jehovovih očeh postanemo bolj privlačni!

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 4]

Ali bi zadostovalo, če bi tej hiši, ki jo je poškodovalo neurje, zgolj prepleskali zunanje stene?

[Slika na strani 5]

Ali je tvoja osebnost postala kakor Kristusova?