Lentšu la Jehofa le a Phela

Dintlha tše Kgolo go tšwa Lengwalong la Jakobo le Mangwalong a Petro

NYWAGA e nyakilego go ba e 30 ka morago ga Pentekoste ya 33 C.E., morutiwa Jakobo—ngwanabo Jesu ka motswadi o tee—o ngwalela “meloko e lesome-pedi” ya Isiraele ya moya lengwalo. (Jak. 1:1) Morero wa gagwe ke: go ba kgothaletša gore ba tie tumelong le gore ba bontšhe kgotlelelo ge ba lebane le diteko. Le gona o nea keletšo bakeng sa go phošolla maemo a sa kgahlišego ao a tšweletšego ka diphuthegong.

Ka 64 C.E., nakwana pele ga lesolo la tlaišo la Mmušiši wa Roma Nero, moapostola Petro o ngwala lengwalo la gagwe la pele le le yago go Bakriste, la go ba kgothaletša go ema ba tiile tumelong. Lengwalong la gagwe la bobedi, leo le ngwadilwego kapejana ka morago ga la pele, Petro o kgothaletša badumedi-gotee le yena gore ba ele hloko lentšu la Modimo e bile o ba lemoša ka go tla ga letšatši la Jehofa. Ee, re ka holwa ke go ela hloko molaetša wa lengwalo la Jakobo le mangwalo a Petro.—Baheb. 4:12.

MODIMO O NEA BOHLALE GO BAO BA BO ‘KGOPELAGO KA TUMELO’

(Jak. 1:1–5:20)

Jakobo o ngwala gore: “Go thaba motho yo a tšwelago pele go kgotlelela moleko, gobane ge a amogelwa o tla hwetša mphapahlogo wa bophelo.” Jehofa o nea bao ba ‘tšwelago pele ba kgopela ka tumelo’ bohlale bjo bo nyakegago gore ba kgone go kgotlelela diteko.—Jak. 1:5-8, 12.

Bao ba ‘bago barutiši’ ka phuthegong le bona ba nyaka tumelo le bohlale. Ka morago ga go šupa leleme e le “setho se senyenyane” seo se kgonago go “phara mmele ka moka dipatso,” Jakobo o lemoša ka ditshekamelo tša lefase tšeo di ka senyago tswalano ya motho le Modimo. Le gona o bolela ka megato yeo e swanetšego go gatwa ke yoo a fokolago moyeng e le gore a fole.—Jak. 3:1, 5, 6; 5:14, 15.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

2:13​—Ke ka tsela efe ‘kgaugelo e hlalalago ka phenyo kahlolong’? Ge go tliwa tabeng ya go ikarabela ga rena go Modimo, o ela hloko kgaugelo yeo re e bontšhitšego ba bangwe gomme o re lebalela motheong wa sehlabelo sa Morwa wa gagwe sa topollo. (Baroma 14:12) Na le ga se lebaka la gore re dire gore kgaugelo e be seka se segolo sa semelo sa rena?

4:5​—Ke lengwalo lefe leo Jakobo a le tsopolago mo? Jakobo ga a tsopole temana e itšego. Lega go le bjalo, mohlomongwe mantšu a ao a buduletšwego ke Modimo a theilwe tsebong e tlwaelegilego ya mangwalo a bjalo ka Genesi 6:5; 8:21; Diema 21:10; le Bagalatia 5:17.

5:20​—“Yo a gomišago modiradibe phošong ya tsela ya gagwe” o phološa moya wa mang lehung? Mokriste yo a gomišago modiri wa bobe tseleng ya sebe o phološa moya wa motho yoo a itsholago lehung la moya gomme mohlomongwe le tshenyegong ya ka mo go sa felego. Le gona motho yo a thušago modiradibe ka tsela ye o tla “bipa bontši bja dibe [tša motho yoo].”

Seo re Ithutago Sona:

1:14, 15. Sebe se bakwa ke kganyogo e sa swanelago. Ka baka leo, ga se ra swanela go hlagolela dikganyogo tše fošagetšego. Go e na le moo, re swanetše go ‘tšwela pele re naganišiša’ ka dilo tšeo di agago le go tlatša menagano le dipelo tša rena ka tšona.—Bafil. 4:8.

2:8, 9. Go “beba sefahlego” go thulana le “molao wa bogoši” wa lerato. Ka baka leo, Bakriste ba therešo ga ba bebe sefahlego.

 2:14-26. Re ‘phološwa ka tumelo,’ e sego “ka baka la mediro” ya Molao wa Moše goba yeo re e dirago ka ge re le Bakriste. Tumelo ya rena e swanetše go ba ya kgonthe e sego ya go fo bolela gore ke dumela go Modimo. (Baef. 2:8, 9; Joh. 3:16) E swanetše go re šušumeletša go dira dilo ka go dumelelana le thato ya Modimo.

3:13-17. Ruri “bohlale bjo bo tšwago godimo” bo phagametše bohlale “bja lefase, bja bophoofolo le bja botemona”! Re swanetše go ‘tšwela pele re tsoma bohlale bja Modimo bo-ka lehumo le le fihlilwego.’—Die. 2:1-5.

3:18. Peu ya ditaba tše dibotse tša Mmušo e swanetše go bjalwa ka khutšo ke “bao ba dirago khutšo.” Go bohlokwa gore re be badira-khutšo gomme re se be batho ba makoko, ba go belaela goba ba bakago meferefere.

‘EMANG LE TIILE TUMELONG’

(1 Pet. 1:1–5:14)

Petro o gopotša badumedi-gotee le yena ka ‘kholofelo ya bona e phelago’ ya go amogela bohwa bja go phela legodimong. Petro o ba botša gore: “Le ‘morafo wo o kgethilwego, boperisita bja bogoši, setšhaba se sekgethwa.’” Ka morago ga go nea keletšo e lebanyago tabeng ya boikokobetšo, o kgothaletša bohle gore ba be le ‘kgopolo e swanago, ba kwelane bohloko, ba be le maikwelo a borutho a borwarre, ba šokelane ka botho, le go ba ba ikokobeditšego monaganong.’—1 Pet. 1:3, 4; 2:9; 3:8.

Ka ge “bofelo bja [tshepedišo ya dilo ya Sejuda] bo batametše,” Petro o eletša bana babo gore ba ‘hlaphogelwe monaganong gomme ba phakgame ge e le mabapi le dithapelo.’ O ba botša gore: “Dulang le hlaphogetšwe, le phakgame. . . . Emeletšanang le [Sathane] le tiile tumelong.”—1 Pet. 4:7; 5:8, 9.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

3:20-22​—Kolobetšo e re phološa bjang? Bao ba nyakago go phologa ba swanetše go kolobetšwa. Lega go le bjalo, kolobetšo ka boyona ga e re phološe. Go phološwa ge e le gabotse go ba gona “ka tsogo ya Jesu Kriste.” Motho yo a yago kolobetšong o swanetše go dumela gore phološo e kgonega feela ka baka la gore Jesu a ile a hwa lehu la sehlabelo, a tsošwa, le gore o ka “letsogong le letona la Modimo,” gomme o na le matla godimo ga ba phelago le ba hwilego. Kolobetšo e theilwego tumelong e bjalo, e sepedišana le “go phološwa ga meoya e seswai meetseng.”

4:6​—“Ba hwilego” bao ‘ditaba tše dibotse di ilego tša bolelwa’ go bona e be e le bomang? Ba ke bao ba bego ba ‘hwetše dikarogong tša bona le dibeng,’ goba bao ba bego ba hwile moyeng, pele ga ge ba e-kwa ditaba tše dibotse. (Baef. 2:1) Lega go le bjalo, ka morago ga go ba le tumelo ditabeng tše dibotse, ba ile ba thoma go ‘phela’ moyeng.

Seo re Ithutago Sona:

1:7. Gore tumelo ya rena e be le mohola o mogolo, e swanetše go lekwa. Tumelo e bjalo e tiilego e tloga e ‘phediša moya.’ (Baheb. 10:39) Ga se ra swanela go gomela morago ge re lebane le diteko tša tumelo ya rena.

1:10-12. Barongwa ba be ba kganyoga go nyankurela le go kwešiša ditherešo tše di tseneletšego tša moya tšeo baporofeta ba Modimo ba dinakong tša kgale ba ngwadilego ka tšona mabapi le phuthego ya Bakriste ba tloditšwego. Lega go le bjalo, dilo tše di ile tša bonagala gabotse feela ge Jehofa a be a thoma go dirišana le phuthego. (Baef. 3:10) Na ga se ra swanela go latela mohlala wa barongwa le go katanela go nyakišiša “dilong tše di tseneletšego tša Modimo”?—1 Bakor. 2:10.

2:21. E le ge re ekiša Mohlala wa rena, Jesu Kriste, re swanetše go ikemišetša go tlaišega go fihla lehung e le gore re phagamiše bogoši bja Jehofa.

5:6, 7. Ge re lahlela dipelaelo tša rena go Jehofa, o re thuša go etiša borapedi bja gagwe pele maphelong a rena go e-na le gore re tshwenyege ka seo letšatši le le latelago le tlago go se tliša.—Mat. 6:33, 34.

‘LETŠATŠI LA JEHOFA LE TLA TLA’

(2 Pet. 1:1–3:18)

Petro o ngwala gore: “Boporofeta ga se bja ka bja tlišwa ke go rata ga motho, eupša batho ba  boletše se se tšwago go Modimo ge ba be ba išwa ke moya o mokgethwa.” Go ela hloko lentšu la boporofeta go ka re šireletša go “barutiši ba maaka” le bathong ba bangwe ba nago le tutuetšo e senyago.—2 Pet. 1:21; 2:1-3.

Petro o lemoša gore: “Mehleng ya bofelo go tla tla bakweri ka dikwero tša bona.” Eupša ‘letšatši la Jehofa le tla tla go etša lehodu.’ Petro o phetha lengwalo la gagwe ka go eletša ka mo go kwagalago bao ba ‘letilego e bile ba dulago ba nagana ka go ba gona ga letšatši leo.’—2 Pet. 3:3, 10-12.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

1:19​—“Naledi ya mosegare” ke mang, o tla rotoga neng le gona re tla tseba bjang ge e ba se se diregile? “Naledi ya mosegare” ke Jesu Kriste a le matleng a mmušo. (Kut. 22:16) Ka 1914, Jesu o ile a rotoga pele ga tlholo ka moka e le Kgoši Mesia, a tsebatša go hlaba ga letšatši le lefsa. Pono ya go fetoga ponagalo e bontšhitše e sa le pele letago la Jesu le matla a gagwe a Mmušo, e le go gatelela go botega ga lentšu la Modimo la boporofeta. Go ela lentšu leo hloko go hlabišetša dipelo tša rena seetša, gomme ka go rialo ra lemoga gore Naledi ya Mosegare e šetše e rotogile.

2:4​—“Tatarase” ke’ng, gomme barongwa ba marabele ba lahletšwe go yona neng? Tatarase ke boemo bja go swana le kgolego bjoo go bjona go lahlelwago dibopiwa tša moya feela—e sego batho. Ke boemo bja monagano bja go ba kgamping ya lefsifsi mabapi le merero ya Modimo e kgahlišago. Bao ba lego Tatarase ga ba na kholofelo ka bokamoso. Mehleng ya Noa, Modimo o ile a lahlela barongwa ba sa kwego Tatarase gomme ba tla dula ba le boemong bjoo bjo bo nyatšegago go ba go fihlela ba fedišwa.

3:17​—Petro o be a bolela ka’ng ge a be a re ‘go tseba e sa le pele’? Petro o be a bolela ka tsebo ya go tseba ditiragalo tša nakong e tlago e sa le pele, yeo yena le bangwadi ba bangwe ba Beibele ba bego ba e filwe ka phudulelo. Ka ge tsebo ye e le ya ka go sa felego, go ba le yona ga se gwa ka gwa dira gore Bakriste ba pele ba tsebe dintlha ka moka mabapi le ditiragalo tša ka moso. Ba ile ba tseba feela kakaretšo ya seo se bego se ka letelwa.

Seo re Ithutago Sona:

1:2, 5-7. Go tlaleletša go re thušeng go oketša “tsebo e nepagetšego ya go tseba Modimo le Jesu Morena wa rena,” go katanela go hlagolela dika tše bjalo ka tumelo, kgotlelelo le boineelo go Modimo go ka re dira gore re se ke ra ba ba sa šomego goba ba sa enywego mabapi le tsebo yeo.—2 Pet. 1:8.

1:12-15. Gore re dule re “tsemile ka go tia therešong,” re nyaka dikgopotšo tšeo di tlago leboelela, tše bjalo ka tšeo re di hwetšago dibokeng tša rena tša phuthego, thutong ya motho ka noši le mmalong wa Beibele.

2:2. Re swanetše go ba šedi gore boitshwaro bja rena bo se ke bja goboša Jehofa le mokgatlo wa gagwe.—Baroma 2:24.

2:4-9. Mabapi le seo a ilego a se dira nakong e fetilego, re ka kgodišega gore “Jehofa o tseba go hlakodiša batho ba boineelo go Modimo molekong, le go bolokela batho ba sa lokago letšatši la kahlolo gore ba ripiwe.”

2:10-13. Gaešita le ge “ba letago,” ke gore, bagolo ba Bakriste, ba e-na le mafokodi e bile ba ka dira diphošo ka dinako tše dingwe, ga se ra swanela go ba bolela ka go goboša.—Baheb. 13:7, 17.

3:2-4, 12. Go ela hloko “mantšu a boletšwego pele ke baporofeta ba bakgethwa gotee le taelo ya Morena le Mophološi” go tla re thuša go dula re gopola gore letšatši la Jehofa le kgaufsi.

3:11-14. Ge re dutše re ‘letile e bile re dula re nagana ka go ba gona ga letšatši la Jehofa,’ re swanetše (1) go ba le ‘boitshwaro bjo bokgethwa,’ e lego go boloka bohlweki bja mmele, monagano, boitshwaro le bja moya; (2) re be le mediro e mentši yeo e bontšhago “boineelo go Modimo,” e bjalo ka yeo e tswalanago le modiro wa go bolela ka Mmušo le wa go dira barutiwa; (3) re boloke boitshwaro bja rena le mekgwa ya rena e se na “sepatso,” e sa šilafatšwa ke lefase; (4) re ‘hloke sekodi,’ re dira dilo tšohle ka maikemišetšo a mabotse; le (5) go ba “khutšong”—e lego go ba le khutšo le Modimo, bana babo rena ba Bakriste gotee le batho ka moka.