Jehovova beseda je živa

Poudarki Janezovih pisem in Judovega pisma

JANEZ tri svoja pisma verjetno napiše leta 98 n. št. v Efezu in so med zadnjimi knjigami, ki sestavljajo navdihnjeno Sveto pismo. V prvih dveh pismih kristjane spodbuja, da naj živijo v luči in ne dovolijo, da bi se v občino vtihotapilo odpadništvo. V tretjem pismu pa jim ne spregovori le o tem, kako naj živijo v resnici, temveč jih tudi spodbuja, naj med sabo sodelujejo.

Jezusov polbrat Juda svoje pismo verjetno napiše leta 65 n. št. v Palestini. Sokristjane svari pred hudobnimi ljudmi, ki so se prikradli v občino, in jim svetuje, kako lahko zavračajo slabe vplive. Prav je, da smo pozorni na sporočilo, ki je zapisano v treh Janezovih pismih in v Judovem pismu, saj bomo tako kljub oviram lažje ostali trdni v veri. (Heb. 4:12)

ŽIVIMO V LUČI, V LJUBEZNI IN PO VERI

(1. Jan. 1:1–5:21)

Janez svoje prvo pismo namenja vsem tistim, ki so zedinjeni v Kristusu. S času primernimi nasveti jim želi pomagati, da bi se upirali odpadništvu ter trdno stali na strani resnice in pravičnosti. Poudari tudi, kako nujno je, da živijo v luči, v ljubezni in po veri.

»Če pa živimo v luči, kakor je v luči [Bog] sam,« piše Janez, »imamo res delež drug z drugim.« Bog je vir ljubezni, zato apostol še pravi: »Ljubimo drug drugega.« »Ljubezen do Boga« nas spodbuja, »da izpolnjujemo njegove zapovedi«, hkrati pa lahko svet premagujemo z »vero« v Boga Jehova, njegovo Besedo in njegovega Sina. (1. Jan. 1:7; 4:7; 5:3, 4)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

2:2; 4:10 – Kaj pomeni to, da je Jezus »spravna žrtev«? Spraviti pomeni »zadostiti« oziroma »pomiriti«. Jezus je svoje življenje daroval kot spravno žrtev v tem smislu, da je s tem dejanjem zadostil zahtevam popolne pravice. Bog lahko na temelju te žrtve z vsemi, ki verujejo v Jezusa, ravna usmiljeno in jim odpušča grehe. (Jan. 3:16; Rim. 6:23)

2:7, 8 – Za katero zapoved Janez pravi, da je »stara« in hkrati »nova«? Janez govori o zapovedi, ki se nanaša na požrtvovalno ljubezen do bratov in sester. (Jan. 13:34) Zanjo pravi, da je »stara«, saj jo je Jezus dal več kot 60 let pred tem, ko je Janez napisal svoje navdihnjeno pismo. Torej so verniki zanjo vedeli »že od začetka« oziroma vse od takrat, ko so postali kristjani. Zapoved pa je »nova« tudi zato, ker od nas ne zahteva le tega, da »ljubi[mo] bližnjega svojega kakor samega sebe«, temveč da mu izkazujemo požrtvovalno ljubezen. (3. Mojz. 19:18; Jan. 15:12, 13)

3:2 – Kaj se maziljenim kristjanom »še [ni] razodelo« in koga bodo videli »takšnega, kakršen je«? Ni se jim še razodelo, kakšni bodo, ko bodo ob vstajenju v nebeško življenje dobili duhovno telo. (Fil. 3:20, 21) Vedo pa, da bodo, »kadar se bo [Bog] razodel, podobni njemu, ker ga bo[do] videli prav takšnega, kakršen je«, namreč »Duh«. (2. Kor. 3:17, 18)

 5:5–8 – Kako voda, kri in duh pričujejo, »da je Jezus Božji Sin«? Voda je pričevala zato, ker je za Jezusa takrat, ko se je krstil v vodi, sam Jehova rekel, da je njegov Sin. (Mat. 3:17) Jezusova kri (oziroma življenje), ki jo je daroval »v ustrezno odkupnino za vse«, je prav tako dokazovala, da je Jezus Božji Sin. (1. Tim. 2:5, 6) Da je Jezus Božji Sin, je pričeval tudi sveti duh, ko se je ob krstu spustil nanj in mu omogočil, da je »potoval [. . .] po deželi ter delal dobro in ozdravljal vse, ki jih je tlačil Hudič«. (Jan. 1:29–34; Apd. 10:38)

Pouk za nas:

2:9–11; 3:15. Če kristjan čemur koli oziroma komur koli dovoli, da uniči ljubezen, ki jo čuti do bratov in sester, hodi v duhovni temi in ne ve, kam gre.

ŽIVIMO V RESNICI

(2. Jan. 1–13)

Janez svoje drugo pismo prične z besedami: »Starešina izbrani gospe in njenim otrokom.« Pove, kako zelo vesel je, ker je izvedel, »da nekateri od [njenih] otrok živijo v resnici«. (2. Jan. 1, 4)

Kristjane najprej spodbudi, da naj razvijajo ljubezen, zatem pa napiše: »Ljubezen je to, da živimo po njegovih zapovedih.« Posvari jih tudi pred sleparjem in antikristom. (2. Jan. 5–7)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

1, 13 – Kdo je »izbrana gospa«? Morda je Janez tukaj imel v mislih žensko, ki jo je nagovoril s kyria, kar je grška beseda, ki pomeni »gospa«. Lahko pa je s to govorno figuro nagovoril eno od občin, da bi zmedel preganjalce. Če je šlo za slednje, potem je z besedno zvezo njeni otroci mislil na člane te občine, z besedno zvezo »otroci [njene] sestre« pa na člane kake druge občine.

7 – Kako sleparji »ne priznavajo«, da je Jezus »prišel«? Sleparji ne priznavajo, da je Jezus prišel kot človek. Morda pravijo, da sploh nikoli ni živel ali pa ne verjamejo, da je bil maziljen s svetim duhom.

Pouk za nas:

2, 4. Če želimo biti rešeni, je zelo pomembno, da spoznamo resnico – vse krščanske nauke, ki so postali del Biblije – in se po njih zvesto ravnamo. (3. Jan. 3, 4)

8-11. Paziti moramo na svojo duhovnost in zavračati tiste, ki »ne ostaja[jo] v Kristusovem nauku«, saj bo le tako vedno z nami »nezaslužena dobrotljivost, usmiljenje in mir od Boga, Očeta, in od Jezusa Kristusa« ter bomo lahko še naprej uživali v družbi naših ljubečih sovernikov. (2. Jan. 3)

POSTANIMO »SODELAVCI V RESNICI«

(3. Jan. 1–14)

Janez tretje pismo napiše svojemu tesnemu prijatelju Gaju in pravi: »Nič drugega me ne navdaja z večjo hvaležnostjo kakor to, da slišim, da moji otroci živijo v resnici.« (3. Jan. 4)

Pohvali ga, ker zvesto ravna v vsem, kar stori za brate, ki obiščejo občino. »Dolžni [smo] take gostoljubno sprejemati,« pravi apostol, »da bomo lahko postali sodelavci v resnici.« (3. Jan. 5–8)

 Odgovori na svetopisemska vprašanja:

11 – Zakaj se nekateri zapletejo v slabo ravnanje? Nekateri niso duhovno močni, zato s svojimi figurativnimi očmi ne vidijo Boga. Ker ga s svojimi dobesednimi očmi ne morejo videti, se vedejo tako, kot da jih ne vidi. (Ezek. 9:9)

14 – Koga ima Janez v mislih z besedo »prijatelji«? S to besedo nima v mislih le tistih posameznikov, ki so med seboj tesni prijatelji, temveč z njo opiše vse sovernike.

Pouk za nas:

4. Duhovno zreli posamezniki v občini so zelo veseli, ko vidijo, da njeni mladi člani »živijo v resnici«. In kakšno edinstveno veselje občutijo starši, ko svojim otrokom uspešno pomagajo, da postanejo Jehovovi služabniki!

5-8. Med tistimi, ki iz ljubezni do bratov in sester ter Jehova marljivo delajo v korist sovernikov, so tudi potujoči nadzorniki, misijonarji, tisti, ki služijo v betelskih domovih oziroma podružničnih uradih, in pionirji. Njihovo vero je vredno posnemati, zaslužijo pa si tudi, da jih ljubeče podpiramo.

9-12. Posnemati bi morali zgled zvestega Demetrija, ne pa zgled obrekljivega Diotrefa.

»OBDRŽITE [SE] V BOŽJI LJUBEZNI«

(Juda 1–25)

Juda za tiste, ki so se prikradli v občino, pravi, da so »godrnjači, ljudje, ki se pritožujejo nad svojimi življenjskimi okoliščinami [in] ki ravnajo po svojih željah. Ti se tudi širokoustijo, hkrati pa občudujejo osebnosti.« (Juda 4, 16)

Kako se lahko kristjani upirajo slabim vplivom? Juda piše: »Ljubljeni, spomnite [se] besed, ki so jih že prej izrekli apostoli našega Gospoda Jezusa Kristusa.« Dodaja še: »Obdržite [se] v Božji ljubezni.« (Juda 17–21)

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

3, 4 – Zakaj je Juda kristjane spodbudil, da naj »se močno bojuj[ejo] za vero«? Ker so se v občino prikradli brezbožniki. Ti ljudje so »nezasluženo dobrotljivost našega Boga preobrača[li] v izgovor za razpuščeno vedenje«.

20, 21 – Kako se lahko »obdrži[mo] v Božji ljubezni«? Pri tem nam lahko pomagajo trije dejavniki: 1. Da se sezidavamo na naši »presveti veri«, tako da marljivo preučujemo Božjo Besedo in goreče sodelujemo pri oznanjevalskem delu, 2. da »moli[mo] s svetim duhom« oziroma v skladu z njegovim delovanjem in 3. da verujemo v odkupno žrtev Jezusa Kristusa, ki nam omogoča večno življenje. (Jan. 3:16, 36)

Pouk za nas:

5-7. Ali lahko hudobni ubežijo Jehovovi sodbi? V Judovem pismu so omenjeni trije svarilni zgledi, ki pokažejo, da je to nemogoče.

8-10. Posnemati moramo zgled nadangela Mihaela in spoštovati tiste, ki jim je Jehova zaupal oblast.

12. Odpadniki, ki hlinijo ljubezen, ogrožajo našo vero podobno, kot pod vodo skrite čeri ogrožajo ladje oziroma plavalce. Lažni učitelji so morda videti velikodušni, a so v resnici kakor oblaki brez vode, kar pomeni, da so duhovno prazni. Takšni posamezniki so podobni mrtvim drevesom, ki pozno jeseni ne dajo nobenega sadu. Tako kot izruvana drevesa, tudi njih čaka uničenje. Če z odpadniki nimamo nobenih stikov, ravnamo modro.

22, 23. Pravi kristjani sovražimo to, kar je slabo. Zreli posamezniki v občini, še posebej postavljeni nadzorniki, se trudijo duhovno pomagati »nekater[im], ki so v dvomih«, da bi jih rešili večnega uničenja.

[Sliki na strani 28]

Voda, kri in duh pričujejo, »da je Jezus Božji Sin«.