Kaj se lahko naučimo iz Marijinega zgleda

Ali so se vam kdaj šibila ramena pod težo nepričakovanih izzivov in odgovornosti? Ali ste utrujeni od tega, da se morate prebijati iz dneva v dan? Morda ste eni od milijonov ljudi, ki so zbegani in prestrašeni, ker so morali zbežati iz svoje domovine. In kdo od nas še ni občutil strašne bolečine in praznine, ki nastane ob izgubi ljubljene osebe?

ALI ste vedeli, da se je Marija, Jezusova mati, spoprijemala z vsemi temi izzivi? Še bolj pomembno pa je to, da jih je premagala! Kaj se lahko naučimo iz njenega zgleda?

Marija je vsekakor znana po celem svetu. Kar ni presenetljivo, saj je imela pri izpolnitvi Božjega namena edinstveno vlogo. Poleg tega jo časti na milijone ljudi. Katoliška cerkev jo obožuje kot ljubljeno Mati ter kot vzor vere, upanja in milosti. Mnoge učijo, da Marija vodi človeštvo k Bogu.

Kako na Jezusovo mater gledate vi? In kar je še pomembnejše, kako nanjo gleda Bog?

Edinstvena naloga

Marija, Helijeva hči, je bila Izraelka iz Judovega rodu. V Bibliji je prvič omenjena v povezavi z nenavadnim dogodkom. Neki angel jo je obiskal in ji rekel: »Lep pozdrav tebi, ki ti je izkazana tolikšna naklonjenost. Jehova je s teboj.« Sprva se je vznemirila in »začela razmišljati, kakšen pozdrav naj bi to bil«. Tedaj ji je angel povedal, da je bila izbrana za čudovito, vendar izjemno odgovorno nalogo, da spočne, rodi in vzgoji Božjega sina. (Luka 1:26–33)

Kakšna odgovornost je bila zaupana tej mladi neporočeni ženski! Kako se je odzvala? Marija se je morda spraševala, kdo bo verjel njeni zgodbi. Ali bo zaradi nosečnosti ob ljubezen svojega zaročenca Jožefa? Ali jo bodo javno zasmehovali? (5. Mojzesova 22:20–24) Toda Marija se ni obotavljala sprejeti te pomembne naloge.

Ker je imela močno vero, se je podredila volji svojega Boga Jehova. Bila je prepričana, da bo pazil nanjo in skrbel zanjo. Zato je vzkliknila: »Glej, Jehovova sužnja sem! Naj se mi zgodi po besedi tvoji.« Marija se je bila pripravljena spoprijeti z izzivi, ki so bili pred njo, ker je cenila prednost, ki ji je bila ponujena v službi Bogu. (Luka 1:38)

Ko je Jožefu povedala, da je noseča, je ta nameraval razdreti zaroko. To je moralo biti za oba zelo mučno obdobje. Iz Biblije  ne izvemo, kako dolgo je trajalo. Toda gotovo se je obema odvalil kamen od srca, ko se je Jožefu prikazal Jehovov angel. Ta Božji poslanec je pojasnil Marijino nenavadno nosečnost in Jožefu naročil, naj jo vzame k sebi domov kot svojo ženo. (Matej 1:19–24)

Težavno obdobje

Danes se marsikatera bodoča mamica mesece vnaprej pripravlja na prihod dojenčka in morda se je podobno pripravljala tudi Marija. To je bil njen prvi otrok. Toda nepričakovani dogodki so vse zapletli. Cesar Avgust je odredil popis prebivalstva in tako zahteval, da se vsi popišejo v mestu, iz katerega izhaja njihov rod. Tako je Jožef verjetno posadil Marijo, ki je bila tedaj v devetem mesecu nosečnosti, na osla in se skupaj z njo odpravil na 150 kilometrov dolgo pot. V Betlehemu se je trlo ljudi. Marija je potrebovala prostor, kjer bi lahko rodila v zasebnosti, toda edini prostor, ki sta ga lahko dobila, je bil hlev. Mariji je moralo biti težko, ko je rojevala v hlevu. Morda ji je bilo to tudi zoprno in se je bala.

V teh težkih trenutkih svojega življenja je prav gotovo izlila srce Jehovu, polna zaupanja, da bo poskrbel zanjo in za njenega otročička. Pozneje je prišlo nekaj pastirjev, ki so želeli videti dojenčka. Povedali so, da so angeli rekli za tega otroka, da je »Rešitelj, ki je Kristus, Gospod«. Nato beremo: »Marija pa je vse te besede shranila in v srcu premišljevala, kaj naj bi to pomenilo.« O teh besedah je poglobljeno premišljevala in iz njih zajemala moč. (Luka 2:11, 16–19)

Kako pa je z nami? Verjetno se bo kdaj v življenju zgodilo, da bomo trpeli. Poleg tega v Bibliji piše, da lahko ob nepričakovanem  času kogar koli med nami doletijo nepredvideni dogodki in na našo pot postavijo težave in izzive vseh vrst. (Propovednik 9:11, NW) Ali postanemo zagrenjeni in krivimo Boga, če se to zgodi? Ali ne bi bilo boljše, da posnemamo Marijino stališče in se zbližamo z Bogom Jehovom tako, da se učimo iz njegove Besede, Biblije, in poglobljeno premišljujemo o tem, kar smo se naučili? Če bomo tako ravnali, nam bo to prav gotovo pomagalo zdržati preizkušnje.

Revna in na begu

Marija pa se je spoprijemala tudi z drugimi težavami, na primer z revščino in prisilnim begom iz domovine. Ali ste že bili v takšnih težavah? Po nekem poročilu »polovica sveta – skoraj tri milijarde ljudi – živi z manj kot dvema dolarjema na dan«, milijoni pa se težko prebijajo iz dneva v dan, kljub temu da živijo v tako imenovanih bogatih državah. Kako pa je z vami? Ali vas vsakodnevno garanje, da bi družini priskrbeli hrano, obleko in streho nad glavo, izčrpava, včasih celo povsem dotolče?

Biblija nakazuje, da sta bila Jožef in Marija sorazmerno revna. Iz česa je to razvidno? Med pičlimi dejstvi, ki jih o tem paru razkrivajo Matejev, Markov, Lukov in Janezov evangelij, je to, da sta 40 dni po Jezusovem rojstvu odšla v tempelj, da bi darovala predpisano žrtev – »par grlic ali dva golobiča«. * (Luka 2:22–24) Takšno žrtev so lahko darovali samo tisti, ki so bili prerevni, da bi žrtvovali mladega ovna. Torej sta se Jožef in Marija verjetno prebijala iz dneva v dan. Kljub temu sta uspela ustvariti ljubeče družinsko okolje. Nedvomno sta dajala prednost duhovnim rečem. (5. Mojzesova 6:6, 7)

Nedolgo po Jezusovem rojstvu se je Marijino življenje zopet obrnilo na glavo. Angel je naročil Jožefu, naj z družino pobegne v Egipt. (Matej 2:13–15) To je bilo že drugič, ko je Marija morala zapustiti domače okolje, toda tokrat je morala oditi v tujino. V Egiptu je bila velika judovska skupnost, tako da sta Marija in Jožef morda lahko živela med svojim ljudstvom. Ne glede na to je lahko življenje v tuji državi polno izzivov in trenutkov, ko se človek čuti izgubljenega. Ali ste vi in vaša družina med mnogimi milijoni tistih, ki so zapustili svojo domovino, morda v dobro otrok ali pa zaradi nevarnosti? Če ste med temi, potem dobro razumete, s kakšnimi težavami se je Marija morda spoprijemala v Egiptu.

Predana žena in mati

Poleg tega, kar piše v poročilih o rojstvu in otroštvu Jezusa, Marija ni velikokrat omenjena v evangelijih. Kljub temu pa vemo, da sta z Jožefom imela vsaj še šest otrok. Morda vas je ta trditev presenetila. Toda razmislite, kaj je zapisano v evangelijih.

Jožef je zelo spoštoval prednost, ki jo je dobila Marija, da rodi Božjega Sina. Zato pred Jezusovim rojstvom z njo ni imel spolnih odnosov. V Mateju 1:25 piše, da »z njo ni imel spolnih odnosov, dokler ni rodila sina«. Beseda »dokler« v tej vrstici nakazuje, da sta imela Jožef in Marija po Jezusovem rojstvu normalne spolne odnose kot mož in žena.  Zato v evangelijih piše, da je imela Marija z Jožefom otroke, tako sinove kot hčere. Jakob, Jožef, Simon in Juda so bili Jezusovi polbratje. Marija pa je poleg njih imela vsaj še dve hčeri. (Matej 13:55, 56) Vendar so bili ti otroci spočeti po običajni poti. *

Marija je bila duhovno naravnana oseba. Čeprav Postava ni zahtevala, da se ženske udeležijo praznovanja pashe, je Marija navadno spremljala Jožefa, ko je vsako leto potoval v Jeruzalem na praznovanje. (Luka 2:41) To je pomenilo, da je vsako leto v obe smeri skupaj prepešačila blizu 300 kilometrov, in to z odraščajočimi otroki! Vseeno so bila ta potovanja za družino nedvomno srečni trenutki.

Danes mnoge ženske posnemajo Marijin dobri zgled. Pridno in nesebično se trudijo izpolnjevati svoje svetopisemske dolžnosti. Te vdane žene pogostokrat kažejo veliko potrpežljivost, zdržljivost in ponižnost! Ker poglobljeno premišljujejo o stališču, ki ga je imela Marija, jim to pomaga, da dajejo duhovnim stvarem prednost pred lastnimi željami po udobju in ugodju. Vedo, kot je nedvomno vedela tudi Marija, da čaščenje Boga skupaj z možem in otroki krepi in združuje družino.

Ko sta se ob neki priložnosti Marija in Jožef – takrat sta verjetno imela že več otrok – vračala s praznovanja v Jeruzalemu, sta ugotovila, da 12-letnega Jezusa ni zraven. Ali si lahko predstavljate, v kakšnih skrbeh je bila Marija tiste nore tri dni, ko sta z Jožefom iskala  sina? Ko sta ga končno našla v templju, jima je Jezus rekel: »Ali nista vedela, da moram biti v hiši svojega Očeta?« Poročilo zapiše, da je Marija tudi tokrat »vse te besede skrbno hranila v svojem srcu«. Tukaj lahko znova opazimo, kako zelo duhovno naravnana je bila Marija. Skrbno je premišljevala o vsem, kar se je dogajalo v zvezi z Jezusom. Verjetno je leta pozneje piscem evangelijev živo pripovedovala svoje spomine o tem in drugih dogodkih iz Jezusovega zgodnjega življenja. (Luka 2:41–52)

Vztrajala je kljub trpljenju in izgubi

Kaj se je zgodilo z Jožefom, Jezusovim posvojiteljem? Potem ko je mimogrede omenjen v tistem dogodku iz Jezusove mladosti, se v evangelijskih poročilih ne pojavlja več. Nekateri na podlagi tega sklepajo, da je Jožef umrl prej, preden je Jezus pričel svoje javno delovanje. * Kakor koli že, videti je, da je bila Marija ob koncu Jezusovega delovanja že vdova. Jezus je namreč, ko je umiral, skrb za svojo mater zaupal apostolu Janezu. (Janez 19:26, 27) Tega verjetno ne bi storil, če bi bil Jožef še živ.

Marija in Jožef sta skupaj doživela veliko stvari! Obiskali so ju angeli, pobegnila sta pred tiranom, velikokrat sta se preselila in skupaj vzgajala družino. Koliko večerov sta presedela skupaj in se pogovarjala o Jezusu, se spraševala, kaj ga še čaka v prihodnosti, premišljevala o tem, ali ga pravilno vzgajata in pripravljata na življenje. Nato pa je Marija nenadoma ostala sama.

Ali je vaš zakonec preminil? Ali še vedno občutite bolečino in praznino, ki nastane ob takšni izgubi, čeprav je minilo že mnogo let? Marija je nedvomno našla tolažbo v svoji veri in v upanju na vstajenje. * (Janez 5:28, 29) Vendar takšne tolažilne misli niso odstranile  njenih problemov. Kot mnoge samohranilke danes je tudi njo čakala ničkaj lahka naloga – skrbeti za otroke brez moževe pomoči.

Razumno je sklepati, da je po Jožefovi smrti predvsem Jezus služil kruh. Ko so Jezusovi bratje odrasli, so lahko prevzeli nase svoj del družinskih odgovornosti. Ko je bil Jezus »star okoli trideset let«, je odšel od doma in pričel oznanjevati. (Luka 3:23) Večina staršev ima mešane občutke, ko se odrasli sin ali hči odseli. V svoje otroke so vložili toliko časa, truda, čustev, tako da se ob njihovem odhodu zdi, da je ostala velika praznina. Ali se je kateri od vaših otrok odselil od doma, zato da bi dosegel svoje cilje? Ali ste ponosni nanj, obenem pa si včasih želite, da bi živel bližje? Potem si lahko predstavljate, kako se je morda počutila Marija, ko je Jezus šel od doma.

Nepričakovane preizkušnje

Ena od Marijinih preizkušenj je bila takšna, kot je verjetno ni nikoli pričakovala. Ko je Jezus oznanjeval, so mu mnogi sledili – toda ne njegovi lastni bratje. »Njegovi bratje namreč niso verovali vanj,« pravi Sveto pismo. (Janez 7:5) Marija jim je nedvomno povedala, kar ji je dejal angel – da je Jezus »Božji Sin«. (Luka 1:35) Toda za Jakoba, Jožefa, Simona in Juda je bil zgolj njihov starejši brat. Tako se je Marija znašla v družini, v kateri so vladali različni verski pogledi.

Ali je Marijo to potrlo in se je kar vdala? Nikakor! Nekoč je Jezus, ko je oznanjeval po Galileji, odšel v neko hišo na obed. Tam se je zbrala množica, da bi ga poslušala. Kdo pa je še prišel tja in ga iskal? Marija in njegovi bratje. Ko je bil Jezus blizu doma, je torej šla za njim in s seboj očitno vzela otroke – morda je upala, da bodo spremenili svoje mnenje o njem. (Matej 12:46, 47)

Morda je tudi za vas izziv slediti Jezusu, medtem ko drugi družinski člani tega nočejo storiti. Naj vam to ne vzame poguma in ne obupajte! Mnogi so podobno kot Marija leta potrpežljivo spodbujali družinske člane, preden se je kaj premaknilo naprej. Takšno zdržljivost Bog zelo ceni, ne glede na to, ali se drugi odzovejo ali pa ne. (1. Petrovo 3:1, 2)

 Najtežja preizkušnja

Marijina zadnja preizkušnja, ki je zapisana v Svetem pismu, je bila brez dvoma najbolj srce parajoča. Gledala je, kako je njen ljubljeni sin umiral v mukah, potem ko ga je zavrnil lasten narod. Smrt otroka je opisana kot »najhujša izguba«, kot »najbolj boleča smrt«, ne glede na to, ali je otrok še majhen ali pa že odrasel. Kot je bilo napovedano že desetletja prej, se je Marija ob tem počutila, kakor da bi jo prebodel meč! (Luka 2:34, 35)

Ali je Marija dovolila, da jo ta zadnja preizkušnja čustveno dotolče oziroma ji oslabi vero v Jehova? Ne. Ko je naslednjič omenjena v biblijskem poročilu, je pojasnjeno, da so ona in Jezusovi učenci skupaj »vztrajali v molitvi«. Ampak z Marijo je bil še nekdo – njeni sinovi, ki so tedaj že verovali v svojega starejšega brata. V kakšno tolažbo je to moralo biti Mariji! * (Apostolska dela 1:14)

Marija je kot bogovdana ženska, žena in mati imela polno in zadovoljno življenje. Nagrajena je bila z mnogimi lepimi doživetji pri služenju Bogu. Premagala je mnoge izzive in preizkušnje. Kadar se moramo spoprijeti z nepričakovanimi izzivi ali kadar smo zaskrbljeni zaradi družinskih problemov, se vsekakor lahko marsikaj naučimo iz njene zveste zdržljivosti. (Hebrejcem 10:36)

Kaj pa lahko rečemo o tem, da je Marija tako zelo oboževana? Ali biblijsko poročilo o njeni posebni vlogi upravičuje to, da jo ljudje častijo?

[Podčrtne opombe]

[Okvir/slika na strani 6]

 Ali je Jezus imel brate in sestre?

Da, imel jih je. Kljub temu, da so nekateri teologi želeli spodbiti to resnico, pa evangeliji večkrat jasno razkrivajo to dejstvo. (Matej 12:46, 47; 13:54–56; Marko 6:3) Toda biblijski učenjaki so pri teorijah o tem, da Marija ni rodila drugih otrok, opazili dvoje. Eno je, da je v ozadju takšnih teorij skrit motiv – podpreti doktrino, ki se je pojavila precej pozneje, in sicer cerkveni nauk, da je bila Marija devica celo življenje. Drugo pa je, da te teorije niso tako prepričljive in trdne, ko jih damo pod drobnogled.

Ena od takšnih teorij na primer namiguje, da »bratje«, ki jih omenja Biblija, pravzaprav niso bili Jezusovi telesni bratje, ampak Jožefovi sinovi iz prvega zakona. Ta razlaga ne more biti prava, ker bi Jezusu s tem dejansko odrekli njegovo zakonito pravico, da lahko kot prvorojenec nasledi Davidov prestol. (2. Samuelova 7:12, 13)

Druga teorija govori, da so bili ti bratje v resnici Jezusovi bratranci, čeprav Grški spisi delajo razliko med besedami »brat«, »bratranec« in »sorodnik«. Zaradi tega učenjak Frank E. Gaebelein pravi, da so te teološke teorije za lase privlečene. Takole sklene: »Najbolj logično je razumeti, da se izraz ‚bratje‘ [. . .] nanaša na sinove Marije in Jožefa, torej na Jezusove brate po materini strani.«

[Okvir na strani 7]

 Ni se bala spremeniti vere

Marija se je rodila v judovski družini in je živela po judovski veri. Obiskovala je krajevno sinagogo, v kateri so se Judje zbirali k čaščenju, in občasno potovala v tempelj v Jeruzalemu. Toda ko je natančneje spoznala Božji namen, je uvidela, da Bog ne odobrava več običajev njenih očetov. Judovski verski voditelji so njenega Sina, Mesija, usmrtili. Preden se je to zgodilo, jim je Jezus oznanil: »Glejte! Vaša hiša je zapuščena in prepuščena vam.« (Matej 23:38) Bog ni več blagoslavljal religije, v kateri je bila Marija vzgojena. (Galačanom 2:15, 16)

Ko je bila ustanovljena krščanska občina, je bila Marija morda stara kakšnih 50 let. Kaj je storila? Ali je razmišljala, da je bila rojena v judovski religiji in da hoče ostati zvesta običajem svojih prednikov? Ali je menila, da je prestara, da bi se spremenila? Seveda ne! Marija je razumela, da Bog odslej blagoslavlja krščansko občino, zaradi česar je imela dovolj vere in poguma za spremembo.

[Slika na strani 5]

Beg v Egipt

[Slika na strani 8]

Najhujše, kar lahko mati doživi.