Zbližajte se z Bogom

Sodnik, ki vedno dela po pravici

1. Mojzesova 18:22–32

PRAVICA. Poštenost. Nepristranskost. Ali vas ne pritegnejo takšne plemenite lastnosti? Ljudje imamo prirojeno potrebo po tem, da se z nami ravna pošteno. Na žalost pa se pravica v današnjem svetu pogosto izmika. Vendar obstaja Sodnik, ki je vreden našega zaupanja – Bog Jehova. On vedno ravna tako, kot je prav. To je jasno razvidno iz pogovora med Jehovom in Abrahamom, ki je zapisan v 1. Mojzesovi 18:22–32. *

Ko je Jehova Abrahamu odkril svojo odločitev, da bo preiskal razmere v Sodomi in Gomori, se je Abraham zbal za varnost slehernega tam živečega pravičnega človeka, tudi za varnost svojega nečaka Lota. Abraham je Jehova rotil: »Ali boš res pokončal pravičnega s krivičnim vred? Mogoče je v mestu petdeset pravičnih ljudi. Ali [...] ne boš prizanesel kraju zaradi petdesetih pravičnih, ki so v njem?« (Vrstici 23, 24, SSP) Bog je rekel, da bo prizanesel mestoma, če je tam zgolj 50 pravičnih. Abraham se je pri Jehovu še petkrat potegoval za pravične, tako da je vsakič povedal manjše število, dokler ni prišel na deset pravičnih. Vsakokrat je Bog rekel, da ne bo pokončal mest, če bo tam toliko pravičnih.

Ali se je Abraham z Bogom prerekal? Nikakor ne! To bi bil višek predrznosti. Abrahamov način govorjenja je kazal primerno spoštovanje in ponižnost. Sam je sebe označil za navaden »prah in pepel«. Štirikrat je spoštljivo rekel »prosim«. (Vrstice 27, 30–32) Poleg tega so njegove besede odkrivale, da zaupa v Jehovovo poštenost. Misel, da bi Bog uničil pravičnega skupaj s krivičnim, je bila za Abrahama nepojmljiva. Ta zvesti očak je izrazil svoje prepričanje, da bo »vse zemlje Sodnik« vsekakor »delal po pravici«. (Vrstica 25)

Ali je bilo to, kar je Abraham govoril, točno? Da in ne. Zmotno je domneval, da je v Sodomi in Gomori vsaj deset pravičnih ljudi. Brez dvoma pa je imel prav, ko je rekel, da ne bo Bog nikoli »pokončal pravičnega s krivičnim vred«. Ko je Bog kasneje ti krivični mesti pokončal, sta angela pomagala pravičnemu Lotu in njegovima hčerama, da so se rešili. (2. Petrovo 2:7–9)

Kaj nas to poročilo nauči o Jehovu? S tem da je Abrahama obvestil o svojem namenu, da bo preiskal mesti, ga je dejansko pozval k pogovoru. Nato je potrpežljivo poslušal svojega prijatelja Abrahama, ko se je ta izpovedal tega, kar mu leži na srcu. (Izaija 41:8) Kako čudovit pouk o tem, da je Jehova ponižen Bog, ki s svojimi zemeljskimi služabniki ravna dostojanstveno in jim izkazuje čast! Gotovo imamo vse razloge, da popolnoma zaupamo v Jehova, Sodnika, ki vedno dela po pravici.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 24]

Abraham je prosil Jehova glede Sodome in Gomore.