Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke Ka Baka La’ng Modimo a sa Arabe Dithapelo tše Dingwe?

Ke Ka Baka La’ng Modimo a sa Arabe Dithapelo tše Dingwe?

Babadi ba Rena ba a Botšiša

Ke Ka Baka La’ng Modimo a sa Arabe Dithapelo tše Dingwe?

Modimo o batamelega kudu. Bjalo ka ge tate yo lerato a thabela gore bana ba gagwe ba bolele le yena ka bolokologi, Jehofa Modimo le yena o nyaka gore re mo rapele. Ka nako e swanago, go swana le tate le ge e le ofe yo bohlale, Modimo o na le mabaka a kwagalago a go se arabe dikgopelo tše dingwe tša rena. Na mabaka a gagwe ga a tsebje goba na o utolla se sengwe ka mabaka ao ka Beibeleng?

Moapostola Johane o hlalosa gore: “Ye ke kgodišego ye re nago le yona go yena ya gore go sa šetšwe seo re se kgopelago go ya ka thato ya gagwe, o a re kwa.” (1 Johane 5:14) Dikgopelo tša rena di swanetše go dumelelana le thato ya Modimo. Ba bangwe ba rapelela dilo tšeo go lego molaleng gore ga se thato ya Modimo—ka mohlala, go thopa lothari goba go thopa tšhelete ge ba petšha. Ba bangwe ba rapela ka mabaka a sa lokago. Morutiwa Jakobo o lemoša kgahlanong le go diriša thapelo gampe ka tsela yeo ka gore: “Le a kgopela, fela ga le amogele selo, gobane le kgopelela morero o fošagetšego, gore se le se dirišetše dikganyogo tša lena tša boipshino bja nama.”—Jakobo 4:3.

Ka mohlala, akanya ka dihlopha tše pedi tša kgwele ya maoto tšeo di rapelelago go thopa sefoka. Ga se ga tlhaologanyo go letela gore Modimo a arabe dithapelo tše bjalo tše ganetšanago. Go ka bolelwa se swanago ka dintwa tša lehono ge dihlopha tše pedi tšeo di lwago di rapelela go fenya.

Dithapelo tša bao ba sa hlomphego molao wa Modimo ke tša lefela. Lebakeng le lengwe, Jehofa o ile a ikwa a gapeletšega go bolela le barapedi ba baikaketši gore: “Le xe Le ka atiša dithapêlô, nka se kê ka Le kwa; diatla tša lena di tletše madi.” (Jesaya 1:15) Beibele e re: “Thlala-molaô, le thapêlô y’axwe ké makxapa.”—Diema 28:9.

Ka lehlakoreng le lengwe, Jehofa o tla dula a theetša dithapelo tše tšwago pelong tša barapedi ba gagwe bao ba dirago sohle seo ba ka se kgonago go mo hlankela go ya ka thato ya gagwe. Lega go le bjalo, na seo se bolela gore o tla ba nea selo se sengwe le se sengwe seo ba se kgopelago? Le gatee. Ela hloko mehlala e mengwe ya Mangwalo.

Moše o be a e-na le tswalano ya kgaufsi kudu le Modimo, lega go le bjalo, le yena o ile a swanelwa ke go kgopela “go ya ka thato ya [Modimo].” Go fapana le morero wa Modimo o boletšwego, Moše o ile a kgopela tumelelo ya go tsena nageng ya Kanana ka gore: “Ntesê ke selê ke y’o bôna naxa e botse ya mošola wa Jorodane.” Eupša pele ga moo, Moše o be a boditšwe gore a ka se tsene nageng yeo ka baka la sebe seo a se dirilego. Ka gona, go e na le go phethagatša kgopelo ya Moše, Jehofa o ile a mmotša gore: “Xo lekane; O se kê wa buša Ò bolêla le Nna taba yeo.”—Doiteronomio 3:25, 26; 32:51.

Moapostola Paulo o ile a rapelela gore a imollwe go seo a bego a se bitša “mootlwa nameng.” (2 Bakorinthe 12:7) “Mootlwa” woo e ka ba e be e le bolwetši bjo sa alafegego bja mahlo goba go tlaišwa ka mehla ke baganetši le “bana [babo] ba maaka.” (2 Bakorinthe 11:26; Bagalatia 4:14, 15) Paulo o ngwadile gore: “Ke ile ka lopa Morena ka makga a mararo . . . e le gore o tloge go nna.” Lega go le bjalo, Modimo o be a tseba gore ge e ba Paulo a tšwela pele go bolela le batho ka Modimo go sa šetšwe tlaišo ye ya “mootlwa nameng,” seo se be se tla bontšha gabotse matla a Modimo gotee le go bota ga Paulo Modimo ka mo go feletšego. Ka gona, go e na le go phethagatša kgopelo ya Paulo, Modimo o ile a mmotša gore: “Matla a-ka a phethagatšwa bofokoding.”—2 Bakorinthe 12:8, 9.

Ee, Modimo o tseba gakaone go feta rena ge e ba go phethagatša dikgopelo tše itšego tša rena go tla re hola. Jehofa ka mehla o dira dilo tšeo di re holago, go dumelelana le merero ya gagwe e lerato yeo e ngwadilwego ka Beibeleng.