Bog je zelo dostopen. Tako kot je ljubeč oče vesel, ko se njegovi otroci z njim pogovarjajo brez zadržkov, je tudi Jehova vesel naših molitev. Obenem pa ima Bog tako kot vsak razumen oče dobre razloge za to, da ne odgovori na nekatere prošnje. Ali je svoje razloge zavil v skrivnost ali pa nam kaj o njih odkriva v Bibliji?

Apostol Janez pojasnjuje: »Glede Boga smo prepričani, da nas sliši v vsem, kar koli prosimo po njegovi volji.« (1. Janezovo 5:14) Naše prošnje morajo biti v skladu z Božjo voljo. Nekateri molijo za stvari, ki očitno niso Božja volja – na primer, da bi zadeli na loteriji ali dobili stavo. Drugi molijo iz napačnih nagibov. Učenec Jakob je svaril pred takšnim zlorabljanjem molitve, ko je rekel: »Prosite že, vendar ne prejmete, ker prosite z napačnim namenom, namreč da bi to porabili za svoja hrepenenja po čutnih užitkih.« (Jakob 4:3)

Predstavljajte si na primer, da obe strani pri nogometu molita za zmago. Od Boga bi težko pričakovali, da bo ustregel takšnim prošnjam, ki se med seboj izključujejo. Isto lahko rečemo za današnje vojne, ko vojskujoči se strani prosita za zmago.

Tisti, ki prezirajo Božji zakon, molijo brezuspešno. Jehovu se je nekoč zdelo potrebno, da hinavskim častilcem pove: »Ko tudi mnogo molite, ne slišim: roke vaše so polne krvi.« (Izaija 1:15) Biblija pravi: »Kdor odvrača uho svoje, da ne sliši postave, tudi molitev njegova je gnusoba.« (Pregovori 28:9)

Po drugi strani pa bo Jehova vedno prisluhnil iskrenim molitvam svojih častilcev, ki mu, kolikor je v njihovi moči, služijo, kakor je njegova volja. Ali pa to pomeni, da bo uslišal prav vsako njihovo prošnjo? Ne. Premislite o naslednjih biblijskih zgledih.

Mojzes je imel z Bogom izjemno tesen odnos, vendar so tudi njegove molitve morale biti »po njegovi [Božji] volji«. V nasprotju s tem, kar mu je Bog naznanil, je prosil za dovoljenje, da bi smel vstopiti v kanaansko deželo: »Daj, prosim, da grem čez Jordan in vidim to dobro deželo na oni strani.« Toda Mojzes je že predhodno izvedel, da ne bo smel vstopiti v to deželo, ker je grešil. Zato mu je Jehova zdaj, namesto da bi uslišal njegovo prošnjo, rekel: »Dosti ti bodi; nikar mi več ne govori o tem.« (5. Mojzesova 3:25, 26; 32:51)

Apostol Pavel je prosil, da bi bil rešen, kakor je to on imenoval, »trna v telesu«. (2. Korinčanom 12:7) Ta »trn« se je morda nanašal na neko kronično očesno bolezen ali na nenehno napadanje s strani nasprotnikov in »lažnih bratov«. (2. Korinčanom 11:26; Galačanom 4:14, 15) Pavel je napisal: »Trikrat sem prosil Gospoda, da bi ta trn odšel od mene.« Vendar je Bog vedel, da se bo, če bo Pavel še naprej oznanjeval navkljub nadležnemu »trnu v telesu«, jasno izkazala Njegova moč in Pavlovo brezpogojno zaupanje vanj. Zato Bog ni hotel uslišati Pavlove prošnje, ampak mu je rekel: »Moja moč se v šibkosti izpopolnjuje.« (2. Korinčanom 12:8, 9)

Da, Bog ve bolje kot mi, ali je za nas res najboljše, da usliši določene prošnje. Jehova vedno odgovarja v naše dobro in v skladu s svojimi ljubečimi nameni, zapisanimi v Bibliji.