Ba ‘Latela Kwana’
Ba ‘Latela Kwana’
“Ba ke bao ba latelago Kwana kae le kae mo e yago gona.”—KUT. 14:4.
1. Barutiwa ba therešo ba Jesu ba ile ba ikwa bjang mabapi le go mo latela?
MO E ka bago nywaga e mebedi le seripa a le bodireding bja gagwe, Jesu o “be a ruta sebokeng sa batho bohle kua Kaperenaume.” Ka morago ga go kwa polelo ya gagwe e le e tšhošago, “ba bantši ba barutiwa ba gagwe ba tloga ba boela morago dilong tšeo ba di tlogetšego, gomme ba se sa hlwa ba sepela le yena.” Ge Jesu a botšiša baapostola ba gagwe ba 12 ge e ba le bona ba be ba nyaka go sepela, Simone Petro o ile a araba ka gore: “Morena, re tla ya go mang? O na le mantšu a bophelo bjo bo sa felego; re dumetše gomme ra tseba gore o Mokgethwa wa Modimo.” (Joh. 6:48, 59, 60, 66-69) Barutiwa ba therešo ba Jesu ba ile ba gana go kgaotša go mo latela. Ka morago ga go tlotšwa ka moya o mokgethwa, ba ile ba tšwela pele ba ikokobeletša tlhahlo ya Jesu.—Dit. 16:7-10.
2. (a) Ke mang yo e lego “mohlanka yo a botegago le wa temogo” goba “molaki yo a botegago”? (b) Sehlopha sa mohlanka se fihleletše bjang pego e botse ya go “latela Kwana”?
2 Go ka thwe’ng ka Bakriste ba tloditšwego ba mehleng yeno? Boporofeteng bja gagwe bja mabapi le “pontšho ya go ba gona ga [gagwe] le ya bofelo bja tshepedišo ya dilo,” Jesu o ile a bolela mabapi le sehlopha seo se lego lefaseng sa balatedi ba gagwe bao ba tloditšwego ka moya e le “mohlanka yo a botegago le wa temogo” goba “molaki yo a botegago.” (Mat. 24:3, 45; Luka 12:42) Sehlopha sa mohlanka se fihleletše pego e botse kudu ya go ‘latela Kwana kae le kae mo e yago gona.’ (Bala Kutollo 14:4, 5.) Ditho tša sona di dula di hlwekile ka kgopolo ya moya ka go se itšhilafatše ka ditumelo le mekgwa ya “Babilona o Mogolo,” e lego mmušo wa lefase wa bodumedi bja maaka. (Kut. 17:5) Dithuto tša maaka ga se tša ‘hwetšwa melomong ya bona’ gomme ba dula ba “hloka bosodi” lefaseng la Sathane. (Joh. 15:19) Nakong e tlago, mašaledi a batlotšwa a lego lefaseng a tla “latela” Kwana go ya legodimong.—Joh. 13:36.
3. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re bote sehlopha sa mohlanka?
3 Jesu o kgethile mohlanka yo a botegago le wa temogo gore a “hlokomele ba ntlo ya gagwe,” ke gore setho sengwe le se sengwe sa sehlopha sa mohlanka, “gore a ba nee dijo tša bona ka nako e swanetšego.” Le gona o beile mohlanka gore a hlokomele “dilo tša gagwe ka moka.” (Mat. 24:45-47) “Dilo” tše di akaretša “lešaba le legolo” leo le golago la “dinku tše dingwe.” (Kut. 7:9; Joh. 10:16) Na setho se sengwe le se sengwe sa batlotšwa le sa “dinku tše dingwe” ga se sa swanela go bota mohlanka yoo a kgethilwego gore a ba hlokomele? Go na le mabaka a mantši ao ka ona re swanetšego go bota sehlopha sa mohlanka. Mabaka a mabedi a magolo ke a: (1) Jehofa o bota sehlopha sa mohlanka. (2) Jesu le yena o bota mohlanka. Anke re ahla-ahleng bohlatse bjoo bo bontšhago gore Jehofa Modimo le Jesu Kriste ba bota mohlanka yo a botegago le wa temogo ka mo go feletšego.
Jehofa o Bota Mohlanka
4. Ke ka baka la’ng re ka bota dijo tša moya tšeo re di newago ke mohlanka yo a botegago le wa temogo?
4 Ela hloko seo se dirago gore mohlanka yo a botegago le wa temogo a kgone go nea dijo tša moya tšeo di nago le phepo ka nako e swanetšego. Jehofa o re: “Ke tlo Xo lemôša ka Xo ruta tsela ye O tl’o xo e swara.” O oketša ka gore: “Ka Xo eletša mahlô a-ka à Xo ukametše.” (Ps. 32:8) Ee, Jehofa o hlahla mohlanka. Ka gona, re ka bota ka mo go tletšego temogo, kwešišo le tlhahlo tša Mangwalo tšeo re di hwetšago go tšwa go mohlanka.
5. Ke’ng seo se bontšhago gore moya wa Modimo o matlafatša sehlopha sa mohlanka?
5 Jehofa gape o šegofatša sehlopha sa mohlanka ka moya wa gagwe o mokgethwa. Le ge moya wa Jehofa o sa bonagale, seo o se tšweletšago se a bonagala go bao o šomago go bona. Nagana ka seo mohlanka yo a botegago le wa temogo a kgonnego go se fihlelela tabeng ya go nea bohlatse lefaseng ka bophara mabapi le Jehofa Modimo, Morwa wa gagwe le Mmušo wa gagwe. Barapedi ba Jehofa ba tsebatša molaetša wa Mmušo ka mafolofolo dinageng tše fetago 230 le dihlakahlakeng. Na seo ga se nee bohlatse bjo bo sa belaetšego bja gore moya wa Modimo o matlafatša mohlanka? (Bala Ditiro 1:8.) Sehlopha sa mohlanka se swanetše go dira diphetho tše bohlokwa e le gore se nee batho ba Jehofa lefaseng ka bophara dijo tša moya ka nako e swanetšego. Ge se dira diphetho tšeo gaešita le go di diriša, sehlopha se bontšha lerato, boleta le dienywa tše dingwe tša moya.—Bagal. 5:22, 23.
6, 7. Jehofa o bota mohlanka yo a botegago gakaaka’ng?
6 Gore o kwešiše tekanyo yeo Jehofa a botago sehlopha sa mohlanka yo a botegago ka yona, nagana ka seo a se holofeditšego ditho tša sona. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Phalafala e tla lla, bahu ba tla tsošwa e le ba sa senyegego, gomme re tla fetošwa. Gobane se seo se senyegago se tla apara go se senyege, gomme se seo se hwago se tla apara go se hwe.” (1 Bakor. 15:52, 53) Balatedi ba Kriste ba tloditšwego bao ba hlankelago Modimo ka potego gomme ba hwa ka mebele ya batho yeo e senyegago, ba tsošetšwa bophelong bjo bo sa felego e le ba phagametšego dibopiwa tše dingwe tša moya. Ba newa go se hwe, e lego bophelo bjo bo sa felego le bjo bo sa senyegego. Go feta moo, ba amogela go se senyege, ke gore ba newa mebele e sa bolego le yeo e bonagalago e kgona go iphediša. Kutollo 4:4 e hlalosa ba bao ba tsošitšwego e le bao ba dutšego didulong tša bogoši ba rwele mefapahlogo ya gauta. Bakriste ba tloditšwego ba letetše letago la bogoši. Eupša go na le bohlatse bjo bontši bja gore Modimo o bota batlotšwa.
7 Kutollo 19:7, 8 e re: “Lenyalo la Kwana le tlile gomme mosadi wa yona o itokišitše. Ee, o dumeletšwe gore a tšhepe ka linene e tagilego, e hlwekilego le e botse, gobane linene e botse e emela ditiro tša go loka tša bakgethwa.” Jehofa o kgethile Bakriste ba tloditšwego gore e be monyadiwa wa nakong e tlago wa Morwa wa gagwe. Go se senyege, go se hwe, bogoši le “lenyalo la Kwana”—tše ke dimpho tše di kgahlišago gakaakaang! Ke bohlatse bjo bo tutuetšago bja gore Modimo o bota bao ba tloditšwego, bao “ba latelago Kwana kae le kae mo e yago gona.”
Jesu o Bota Mohlanka
8. Jesu o bontšha bjang gore o bota balatedi ba gagwe bao ba tloditšwego ka moya?
8 Go na le bohlatse bofe bjoo bo bontšhago gore Jesu o bota ka mo go feletšego balatedi ba gagwe bao ba tloditšwego ka moya? Bošegong bja gagwe bja mafelelo mo lefaseng, Jesu o ile a dira kholofetšo go baapostola ba gagwe ba botegago ba 11. O ba boditše gore: “Ke lena bao le swareletšego le nna melekong ya-ka; gomme ke dira kgwerano le lena go etša ge Tate a dirile kgwerano le nna, ya mmušo, gore le je, le nwe tafoleng ya-ka mmušong wa-ka, gomme le dule didulong tša bogoši gore le ahlole meloko e lesome-pedi ya Isiraele.” (Luka 22:28-30) Kgwerano yeo Jesu a e dirilego ka nako yeo le baapostola ba 11 e tla tšwela pele e šoma le go Bakriste ka moka ba tloditšwego ba 144 000. (Luka 12:32; Kut. 5:9, 10; 14:1) Ge e ba a be a sa ba bote, na Jesu o be a ka dira kgwerano yeo e bego e bolela gore o tla buša le bona Mmušong wa gagwe?
9. Ke’ng tšeo di akaretšwago go “dilo tša [Kriste] ka moka”?
9 Go oketša moo, Jesu Kriste o beile mohlanka yo a botegago le wa temogo gore a hlokomele “dilo tša gagwe ka moka”—e lego dikgahlego ka moka tša Mmušo mo lefaseng. (Mat. 24:47) Dilo tše di akaretša meago le didirišwa tšeo di lego ntlong-kgolo ya Dihlatse tša Jehofa, diofising tša makala dinageng tše di fapa-fapanego, Diholong tša Kopano le tša Mmušo lefaseng ka bophara. Go akaretšwa le modiro wa go bolela ka Mmušo le wa go dira barutiwa. Na go na le motho yo a ka abelago motho yo a sa mmotego gore a hlokomele le go diriša dilo tša gagwe tše bohlokwa?
10. Ke’ng seo se bontšhago gore Jesu Kriste o na le balatedi ba gagwe ba tloditšwego?
10 Pejana ga ge a ka rotogela legodimong, Jesu yo a tsošitšwego o ile a iponagatša go barutiwa ba gagwe ba botegago gomme a ba holofetša ka gore: “Bonang! Ke na le lena matšatši ka moka go fihla bofelong bja tshepedišo ya dilo.” (Mat. 28:20) Na kholofetšo ye e ipontšhitše e botega? Nywageng e 15 e fetilego, palo ya diphuthego tša Dihlatse tša Jehofa lefaseng ka bophara e oketšegile go tloga go tše e ka bago tše 70 000 go ya go tša ka godimo ga tše 100 000—e lego koketšego ya ka godimo ga 40 lekgolong. Go thwe’ng ka koketšego ya barutiwa ba bafsa? Barutiwa ba e nyakilego go ba ba dimilione tše 4,5 ba ile ba kolobetšwa nywageng e 15 e fetilego—e lego palogare ya ka godimo ga 800 ka letšatši. Dikoketšego tše tšeo di kgahlišago ke bohlatse bjo bo lego molaleng bja gore Kriste o hlahla balatedi ba gagwe ba tloditšwego dibokeng tša bona tša phuthego le gore o a ba thekga modirong wa bona wa go dira barutiwa.
Mohlanka o a Botega e Bile o na le Temogo
11, 12. Mohlanka o ipontšhitše bjang e le yo a botegago le wa temogo?
11 Ka ge Jehofa Modimo le Jesu Kriste ba bota mohlanka yo a botegago le wa temogo ka mo go feletšego, na ga se ra swanela go dira se se swanago? Go ba gona, mohlanka o ipontšhitše e le yo a botegago go phethagatšeng modiro wo a o abetšwego. Ka mohlala, makasine wa Morokami o na le nywaga e 130 o gatišwa. Diboka, dikopano tše dikgolo le tše dinyenyane tša Dihlatse tša Jehofa di tšwela pele go re matlafatša moyeng.
12 Mohlanka yo a botegago gape o na le temogo ka gobane ga a dire dilo ka go ikgodiša, a etelela Jehofa pele goba a šalela morago ge tlhahlo ya Modimo e kwagala tabeng e itšego. Ka mohlala, ge baetapele ba bodumedi bja maaka ba dumelela ka setu goba ba kgothaletša ka go lebanya boitshwaro bja batho ba lefase bja boithati le bja go se hlomphe Modimo e le bjo bo tlwaelegilego, mohlanka o lemoša mabapi le dikotsi tša tshepedišo e kgopo ya Sathane. Mohlanka o kgona go nea ditemošo tše bohlale le tšeo di lego nakong ka gobane Jehofa Modimo le Jesu Kriste ba a mo šegofatša. Ka gona, re swanetše go bota sehlopha sa mohlanka ka mo go feletšego. Lega go le bjalo, re ka bontšha bjang gore re bota mohlanka yo a botegago le wa temogo?
“Sepela le” Batlotšwa ge ba Latela Kwana
13. Go ya ka boporofeta bja Sakaria, go kgonega bjang gore re bontšhe gore re bota mohlanka yo a botegago le wa temogo?
13 Puku ya Beibele ya Sakaria e bolela ka “banna ba lesome” bao ba batamelago “monna wa Mo-Juda” gomme ba re: “A nkê re yê [“re tla sepela,” NW] le lena.” (Bala Sakaria 8:23.) Ka ge “monna wa Mo-Juda” a bolelwa e le “lena,” ka gona ke sehlopha sa batho. Mehleng ya rena, o emela mašaledi a botegago a Bakriste ba tloditšwego ka moya—karolo ya “Isiraele wa Modimo.” (Bagal. 6:16) “Banna ba lesome ba mebolêlô ya mehuta-huta” ba emela lešaba le legolo la dinku tše dingwe. Go swana le ge Bakriste ba tloditšwego ba latela Jesu kae le kae mo a yago gona, lešaba le legolo le “sepela le,” goba go sepedišana le mohlanka yo a botegago le wa temogo. Ba lešaba le legolo ga se ba swanela go hlabja ke dihlong tša go itsebiša e le bagwera ba “bao ba nago le kabelo pitšong ya legodimong.” (Baheb. 3:1) Jesu ga a hlabje ke dihlong tša go bitša batlotšwa gore ke “bana bešo.”—Baheb. 2:11.
14. Bana babo Kriste ba ka thekgwa ka potego bjang?
14 Jesu Kriste o lebelela thekgo yeo e newago bana babo ka potego e le yeo e newago yena. (Bala Mateo 25:40.) Ka gona, bao ba nago le kholofelo ya go phela lefaseng ba ka thekga bjang bana babo Kriste ba tloditšwego ka moya? Ba ka ba thekga kudu-kudu ka go ba thuša modirong wa go bolela ka Mmušo. (Mat. 24:14; Joh. 14:12) Le ge palo ya batlotšwa ba lego lefaseng e fokotšegile go theoša le nywaga-some, palo ya dinku tše dingwe e oketšegile. Ge bao ba nago le kholofelo ya go phela lefaseng ba tšea karolo modirong wa go nea bohlatse, ge go kgonega ba hlankela bjalo ka baebangedi ba nako e tletšego, ba thekga batlotšwa go phethagatšeng kabelo ya go dira barutiwa. (Mat. 28:19, 20) Seo se sa swanelago go hlokomologwa ke dibaka tša go thekga modiro wo ka go ntšha meneelo ya tša ditšhelete ka ditsela tše di fapa-fapanego.
15. Bakriste ka o tee ka o tee ba swanetše go amogela bjang dijo tša moya tšeo mohlanka a di neago ka nako e swanetšego le diphetho tšeo a di dirago mabapi le mokgatlo?
15 Re le Bakriste ka o tee ka o tee, re lebelela bjang dijo tša moya tšeo mohlanka yo a botegago a di neago ka nako e swanetšego ka dikgatišo tšeo di theilwego Beibeleng le ka dipokano tša Bokriste? Na re bontšha tebogo ka go iphepa ka tšona le ka go diriša seo re ithutago sona? Re arabela bjang diphethong tšeo di dirwago ke mohlanka mabapi le mokgatlo? Ge re ikokobeletša ka go rata tlhahlo yeo e neilwego, re hlatsela gore re bota thulaganyo ya Jehofa.—Jak. 3:17.
16. Ke ka baka la’ng Bakriste ka moka ba swanetše go theetša bana babo Kriste?
16 Jesu o itše: “Dinku tša-ka di theetša lentšu la-ka e bile ke a di tseba, gomme di a ntatela.” (Joh. 10:27) Bakriste ba tloditšwego ba dira sona seo. Go thwe’ng ka bao ba ‘sepelago’ le bona? Bona ba swanetše go theetša Jesu. Ba swanetše go theetša le bana babo Jesu. Ge e le gabotse, ke bona ba neilwego boikarabelo bjo bogolo bja go hlokomela batho ba Modimo moyeng. Go theetša lentšu la bana babo Kriste go akaretša’ng?
17. Go theetša sehlopha sa mohlanka go akaretša’ng?
17 Mohlanka yo a botegago le wa temogo lehono o emelwa ke Sehlopha se Bušago, seo se etelelago pele le go lomaganya modiro wa go bolela ka Mmušo lefaseng ka bophara. Ditho tša Sehlopha se Bušago ke bagolo ba tloditšwego ka moya e bile ba na le phihlelo. Ba ka mo go kgethegilego, ba ka hlaloswa e le “bao ba etelelago pele” gare ga rena. (Baheb. 13:7) Ka go hlokomela bagoeledi ba Mmušo ba e nyakilego go ba ba 7 000 000 lefaseng ka bophara diphuthegong tše fetago tše 100 000, balebeledi ba ba tloditšwego ba na “le go gontši mo [ba] go dirago modirong wa Morena.” (1 Bakor. 15:58) Go theetša sehlopha sa mohlanka go bolela go dirišana ka mo go tletšego le Sehlopha sa sona se Bušago.
Bao ba Theetšago Mohlanka ba Šegofaditšwe
18, 19. (a) Bao ba theetšago mohlanka yo a botegago le wa temogo ba šegofaditšwe bjang? (b) Re swanetše go ikemišetša go dira’ng?
18 Ga e sa le go tloga ge mohlanka yo a botegago le wa temogo a kgethwa, o tliša “ba bantši xo lokeng.” (Dan. 12:3) Ba ba akaretša bao ba nago le kholofelo ya go phologa phedišo ya tshepedišo ya gona bjale e kgopo ya dilo. Go ba le boemo bjo bjo bo lokilego le Modimo ke tšhegofatšo e kgolo gakaakang!
19 Nakong e tlago, ge “motse o mokgethwa, Jerusalema o Mofsa [woo o bopšago ke ba 144- 000] o theoga o e-tšwa legodimong go Modimo o itokišitše bjalo ka monyadiwa yo a ikgabišeditšego monna wa gagwe,” ke’ng seo bao ba ilego ba theetša lentšu la mohlanka ba tlago go se thabela? Beibele e re: “Modimo ka noši o tla ba le bona. O tla phumola megokgo ka moka mahlong a bona, gomme lehu le ka se hlwe le sa ba gona, le ge e le manyami goba sello goba bohloko di ka se hlwe di sa ba gona. Dilo tša pele di fetile.” (Kut. 21:2-4) Ka gona, ka mešego fela anke re theetšeng Kriste le bana babo ba botegago ba tloditšwego ka moya.
O Ithutile’ng?
• Go na le bohlatse bofe bja gore Jehofa o bota mohlanka yo a botegago le wa temogo?
• Ke’ng seo se bontšhago gore Jesu Kriste o bota sehlopha sa mohlanka ka mo go feletšego?
• Ke ka baka la’ng re swanetše go bota molaki yo a botegago?
• Re bontšha bjang gore re bota mohlanka?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Seswantšho go letlakala 25]
Na o tseba gore ke mang yo Jehofa a mo kgethilego gore e be monyadiwa wa nakong e tlago wa Morwa wa gagwe?
[Diswantšho go letlakala 26]
Jesu Kriste o gafetše mohlanka yo a botegago le wa temogo “dilo” tša gagwe
[Seswantšho go letlakala 27]
Ge re tšea karolo modirong wa go nea bohlatse, re thekga bao ba tloditšwego ka moya