Ali ste vedeli?

Kako je Bog gledal na to, da so se Izraelci ukvarjali z astrologijo?

V nekem slovarju piše, da astrologija »preučuje gibanje planetov, sonca, lune in zvezd v prepričanju, da ta gibanja lahko vplivajo na življenje ljudi«. Medtem ko Zemlja čez leto potuje po svoji krožnici okoli Sonca, je z Zemlje videti, kot da ozvezdja spreminjajo svoj položaj. Ljudje že od nekdaj opazujejo te spremembe in jim pripisujejo velik pomen.

Astrologija ima svoje korenine verjetno pri starih Babiloncih, ki so častili zvezde in ozvezdja. Takšnega čaščenja so se oprijeli Izraelci, ko so se oddaljili od pravega čaščenja. V dneh judovskega kralja Josija pa je bilo ukvarjanje z astrologijo že zelo razširjeno med njimi. Kako na to gleda Bog, je bilo jasno. Po Mojzesovi postavi, ki je bila zapisana stoletja prej, je vsakogar, ki je častil zvezde, doletela smrtna kazen. (5. Mojzesova 17:2–5)

Z verskimi reformami, ki jih je med Judi uvedel kralj Josija, je bilo prepovedano žrtvovati »solncu in mesecu, ozvezdjem [zodiaka, NW] in vsej vojski nebeški«. Kot pove biblijsko poročilo, je kralj ta korak napravil v želji, da bi »hodil za GOSPODOM in izpolnjeval zapovedi njegove«. (2. kraljev 23:3–5) S tem je dal zgled tudi ljudem, ki danes želijo častiti Boga »v duhu in resnici«. (Janez 4:24)

Kdo sta bila »Zevsova sinova«, omenjena v Apostolskih delih 28:11?

Biblijska knjiga Apostolska dela poroča, da je apostol Pavel na poti v Rim plul z Malte v Puteole z ladjo, ki je imela na kljunu figuro »Zevsovih sinov«. (Apostolska dela 28:11) Takšno znamenje je bilo priljubljeno med starodavnimi pomorščaki in potniki.

Po grški in rimski mitologiji sta Zevs (znan tudi kot Jupiter) in Leda imela sinova dvojčka, Kastorja in Poluksa. Na ta »Zevsova sinova« so med drugim gledali kot na izkušena mornarja, ki imata moč nad vetrom in valovi. Zato so ju častili kot zavetnika pomorščakov. Potniki so jima darovali žrtve in se nanju obračali za zaščito med nevihtami. Ljudje so na splošno verjeli, da sta ta božanska dvojčka svoje zaščitne moči kazala v pojavu, ki se imenuje elijev ogenj. Ta se včasih pojavi med nevihto kot svetlikanje na ladijskih jamborih ob visoki električni napetosti v zraku.

Čaščenje Kastorja in Poluksa je bilo zelo razširjeno med Grki in Rimljani, neki stari vir pa izrecno omenja, da so ju častili na širšem območju Cirene v severni Afriki. Ladja, omenjena v Apostolskih delih, je bila iz bližnje Aleksandrije v Egiptu.

[Slika na strani 9]

Babilonska stela, na kateri je upodobljen kralj nazi-marutaš z ozvezdji.

[Slika na strani 9]

Denarij, ki prikazuje »Zevsova sinova«, 114–113 PR. N. ŠT.

[Navedba virov slik na strani 9]

Stela: Réunion des Musées Nationaux/Art Resource, NY; novec: Courtesy Classical Numismatic Group, Inc./cngcoins.com