Naj bodo tvoje oči uprte v nagrado

»Ženem [se] proti cilju za nagrado Božjega nebeškega klica.« (FIL. 3:14)

1. Katera nagrada je čakala apostola Pavla?

APOSTOL Pavel, poznan tudi kot Savel iz Tarza, je izhajal iz ugledne družine. O religiji njegovih prednikov ga je poučeval slavni učitelj Postave, Gamaliel. (Apd. 22:3) Pred njim je bila, kakor so menili njegovi sodobniki, uspešna prihodnost, toda on se je odrekel svoji veri in postal kristjan. Od takrat naprej je imel oči uprte v nagrado – neskončno življenje v nebesih, kjer bo nesmrten kralj in duhovnik v Božjem kraljestvu. To Kraljestvo bo vladalo nad rajsko zemljo. (Mat. 6:10; Raz. 7:4; 20:6)

2., 3. Kako zelo je Pavel cenil nagrado – življenje v nebesih?

² Pavel je pokazal, kako zelo ceni to nagrado, ko je dejal: »Vendar pa sem na to, kar je bilo zame dobiček, zaradi Kristusa začel gledati kot na izgubo. Zato, kar se tega tiče, resnično gledam na vse kot na izgubo zaradi neprekosljive vrednosti spoznanja o Kristusu Jezusu, mojem Gospodu. Zaradi njega sem sprejel izgubo vsega in imam vse to za kup smeti.« (Fil. 3:7, 8) Potem ko je Pavel spoznal resnico o Jehovovem namenu s človeštvom, je na stvari, ki so za večino ljudi pomembne, denimo položaj, bogastvo, kariera in ugled, pričel gledati kot na smeti.

³ Od takrat naprej je bilo zanj od vsega najpomembnejše dragoceno spoznanje o Jehovu in Kristusu, za katero je Jezus v molitvi k Bogu dejal: »Da pa bi večno življenje dobili, morajo spoznavati tebe, edinega pravega Boga, in tistega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Jan. 17:3) Da si je Pavel močno želel doseči večno življenje, se jasno vidi iz njegovih besed, zapisanih v Filipljanom 3:14: »Ženem [se] proti cilju za nagrado Božjega nebeškega klica po Kristusu Jezusu.« Da, svoje oči je imel uprte v nagrado – neskončno življenje v nebesih, kjer bo član Božje kraljestvene vlade.

Večno življenje na zemlji

4., 5. Katera nagrada čaka milijone, ki danes izpolnjujejo Božjo voljo?

⁴ Za veliko večino tistih, ki se odločijo, da bodo izpolnjevali Božjo voljo, je nagrada, za katero se je vredno truditi, večno življenje v Božjem novem svetu. (Ps. 37:11, 29) Jezus je potrdil, da je to upanje zanesljivo. Dejal je: »Srečni tisti, ki so blage narave, ker bodo podedovali zemljo.« (Mat. 5:5) Kot pokaže Psalm 2:8, je Jezus glavni dedič zemlje, poleg njega pa bo v nebesih vladalo še 144.000 sovladarjev. (Dan. 7:13, 14, 22, 27) Ovcam podobni ljudje, ki bodo živeli na zemlji, pa bodo »podedovali« zemeljski del »kraljestva, ki [jim] je pripravljeno že od ustanovitve sveta«. (Mat. 25:34, 46) Zagotovljeno nam je, da se bo to v resnici zgodilo, saj je za Boga, ki to obljublja, »nemogoče, da bi lagal«. (Titu 1:2) O tem smo lahko prepričani tako trdno, kakor je bil Jozue, ki je Izraelcem rekel: »Ni izginila ne ena beseda iz vseh dobrih obljub, ki jih je za vas govoril GOSPOD, Bog vaš; vse se je uresničilo, ne ena beseda ni izginila.« (Joz. 23:14)

⁵ Življenje v Božjem novem svetu nikakor ne bo tako nezadovoljujoče, kakor je danes. Bo povsem drugačno: brez vojn, kriminala,  revščine, krivic, bolezni in smrti. Ljudje bodo popolnoma zdravi in bodo živeli na zemlji, ki bo spremenjena v raj. Življenje bo izpolnjeno in zadovoljujoče, takšno, kakršnega si danes niti v najlepših sanjah ne upamo predstavljati. Prav zares, vsak nov dan nam bo v poseben užitek. Kako čudovita nagrada bo to!

6., 7. a) Kako je Jezus pokazal, kaj lahko pričakujemo v Božjem novem svetu? b) Katero priložnost bodo dobili mrtvi?

⁶ Ko je bil Jezus na zemlji, je s pomočjo Božjega svetega duha pokazal, kaj čudovitega se bo v novem svetu dogajalo po vsej zemlji. Nekemu moškemu, ki je bil 38 let hrom, je na primer rekel, naj prične hoditi. V Bibliji beremo, da je moški shodil. (Beri Janez 5:5–9.) Spet drugič je Jezus pristopil k »človeku, ki je bil od rojstva slep,« in ga ozdravil. Ko so pozneje tega nekoč slepega moškega spraševali o človeku, ki ga je ozdravil, je dejal: »Nikoli do zdaj se še ni slišalo, da bi kdo odprl oči komu, ki bi bil od rojstva slep. Če ta človek ne bi bil od Boga, ne bi mogel storiti ničesar.« (Jan. 9:1, 6, 7, 32, 33) Jezus je vse to lahko delal zato, ker mu je moč dajal Bog. Povsod, kamor koli je šel, je »ozdravil tiste, ki so potrebovali zdravljenje«. (Luk. 9:11)

⁷ Jezus pa ni bil sposoben le ozdravljati bolnih in hromih, temveč je lahko tudi obujal mrtve. Ko je denimo umrla 12-letna deklica, je njena starša prevzela velika žalost. Jezus pa je dejal: »Deklica, rečem ti, vstani!« In deklica je res vstala! Ali si lahko predstavljaš odziv staršev in drugih, ki so to videli? (Beri Marko 5:38–42.) Ko bo v Božjem novem svetu »vstajenje pravičnih in nepravičnih«, bo obujenih na milijarde ljudi, zato bo zavladalo »veliko navdušenje«. (Apd. 24:15; Jan. 5:28, 29) Ti ljudje bodo imeli priložnost zaživeti na novo z obetom, da jim ne bo treba nikoli več umreti.

8., 9. a) Kaj bo med Kristusovim tisočletnim kraljevanjem z grehom, podedovanim od Adama? b) Na temelju česa bodo sojeni mrtvi?

⁸ Obujeni ne bodo vstali zato, da bi bili obsojeni. Ne bo jim treba odgovarjati za to, kar so zagrešili pred smrtjo. (Rim. 6:7) Ko bodo med Kristusovim tisočletnim kraljevanjem poslušni podložniki Kraljestva občutili koristi odkupne žrtve, bodo postajali vse bolj popolni, dokler ne bodo osvobojeni vseh posledic Adamovega greha. (Rim. 8:21) Jehova bo povzročil, da bo »smrt [. . .] požrta za vekomaj«, in bo »obri[sal] solze z obličij vseh«. (Iza. 25:8) V Božji Besedi tudi piše, da se bodo »razvili [. . .] zvitki«, kar pomeni, da bodo ljudje takrat dobili nove informacije. (Raz. 20:12) Ko bo zemlja spremenjena v raj, se bodo njeni prebivalci »uč[ili] pravičnosti«. (Iza. 26:9)

⁹ Obujeni ne bodo sojeni na temelju grehov, ki so jih storili zaradi nepopolnosti, podedovane od Adama, temveč na podlagi dejanj, za katera se bodo zavestno odločili. V Razodetju 20:12 piše: »Mrtvi [bodo] sojeni po tem, kar [bo] pisalo v zvitkih, po svojih dejanjih«, torej po tem, kako bodo ravnali po vstajenju. Kako čudovito to priča o Jehovovi pravičnosti, usmiljenju in ljubezni! Poleg tega jim boleče stvari, ki so jih doživljali v tem starem svetu, »ne bodo več prihajale v spomin« in »ne bodo več prišle do srca«. (Iza. 65:17, SSP) Ker bodo dobivali nove krepilne informacije in se jim bo v življenju dogajalo toliko dobrega, jih neprijetni dogodki iz preteklosti ne bodo več vznemirjali. Povsem bodo pozabljeni. (Raz. 21:4) Isto bo veljalo za »veliko množico«, ki bo preživela harmagedon. (Raz. 7:9, 10, 14)

10. a) Kakšno bo življenje v Božjem novem svetu? b) Kaj ti lahko pomaga imeti oči uprte v nagrado?

¹⁰ V Božjem novem svetu bodo ljudje lahko živeli, ne da bi kdaj zboleli ali umrli. »Noben prebivalec ne poreče: Bolan sem!« (Iza.  33:24) Prišel bo čas, ko se bodo prebivalci nove zemlje vsako jutro zbudili krepkega zdravja, polni pričakovanja, kaj čudovitega jim bo prinesel nov dan življenja. Veselili se bodo, da jih v tem dnevu čaka zadovoljujoče delo in da se bodo lahko družili z ljudmi, ki jim je mar za njihovo dobro. Takšno življenje bo prav zares čudovita nagrada! Zakaj ne bi odprl svoje biblije pri prerokbah iz Izaija 33:24 in 35:5–7? V mislih si skušaj naslikati sebe v takšnem okolju. To ti bo pomagalo imeti oči uprte v nagrado.

Nagrado so izgubili izpred oči

11. Opiši, kako dobro je Salomon začel kot izraelski kralj.

¹¹ Sedaj, ko vemo, kakšna nagrada nas čaka, se moramo truditi, da bomo nenehno osredinjeni nanjo, sicer jo bomo izgubili izpred oči. Ko je denimo Salomon postal kralj starodavnega Izraela, je ponižno molil k Bogu, naj mu da razumnost in modrost, da bo lahko prav sodil njegovemu ljudstvu. (Beri 1. kraljev 3:6–12.) V Bibliji piše, da je Bog zaradi tega »dal Salomonu modrosti in razumnosti jako obilo«. Prav zares, »večja je bila modrost Salomonova nego modrost vseh sinov na Jutrovem in vsa modrost Egipčanov«. (1. kra. 4:29–32)

12. Katero svarilo je Jehova izrekel za bodoče izraelske kralje?

¹² Vendar je Jehova že nekoč pred tem dal napisati svarilo za vsakega, ki bo postal kralj, naj si ne nakopiči »mnogo konj« in naj tudi nima »mnogo žen«, da se ne bi »odvrnilo njegovo srce«. (5. Mojz. 17:14–17) Kralj, ki bi si kopičil konje, bi pokazal, da se zanaša na to, da bo narod zaščitil z vojsko, ne pa s pomočjo pravega Zaščitnika, Jehova. Imeti veliko žen pa bi bilo zanj nevarno zato, ker  bi lahko nekatere izmed njih izhajale iz okoliških neizraelskih narodov, ki so častili krive bogove. Te žene bi ga lahko odvrnile od pravega čaščenja Jehova.

13. Kako je Salomon izgubil izpred oči to, kar je dobil?

¹³ Salomon si tega svarila ni vzel k srcu, temveč je storil ravno to, kar je Jehova rekel, naj kralji ne počnejo. Nakopičil si je na tisoče konj in konjenikov. (1. kra. 4:26) Imel je 700 žen in 300 priležnic, od katerih so bile mnoge iz bližnjih neizraelskih narodov. Te ženske so mu »nagnile srce k drugim bogovom. Njegovo srce ni bilo več célo za GOSPODA.« (SSP) Salomon je zaradi svojih žen pričel sodelovati pri gnusnem krivem oboževanju neizraelskih narodov. Zaradi tega mu je Jehova rekel, da mu bo »odtrga[l] kraljestvo« in ga dal drugemu. (1. kra. 11:1–6, 11)

14. Kakšne so bile posledice neposlušnosti Salomona in izraelskega naroda?

¹⁴ Salomon ni bil več osredinjen na dragoceno prednost, da lahko zastopa pravega Boga. Zabredel je v krivo čaščenje. Sčasoma je od prave vere odpadel celotni narod, zaradi česar ga je leta 607 pr. n. št. doletelo uničenje. Judje so se čez čas znova oklenili pravega čaščenja, toda stoletja kasneje je bil Jezus zaradi razmer, ki so vladale med njimi, prisiljen reči: »Božje kraljestvo se vam bo vzelo in dalo narodu, ki rojeva njegove sadove.« In točno to se je zgodilo. Jezus je dejal: »Glejte! Vaša hiša je zapuščena in prepuščena vam.« (Mat. 21:43; 23:37, 38) Narod je zaradi svoje nezvestobe izgubil veliko prednost, da zastopa pravega Boga. Leta 70 n. št. so rimske čete opustošile Jeruzalem in tempelj, mnoge izmed preživelih Judov pa odpeljale v sužnost.

15. Katera človeka sta izgubila izpred oči to, kar je bilo zares pomembno?

¹⁵ Juda Iškarijot je bil eden od 12 Jezusovih apostolov. Na lastna ušesa je slišal čudovite Jezusove nauke in bil priča čudežem, ki jih je Jezus delal s pomočjo Božjega svetega duha. Vendar ni pazil na svoje srce. Jezus in drugi apostoli so mu zaupali skrinjico, v kateri so hranili denar. Vendar »je bil tat [. . .] in je iz nje jemal denar, ki so ga dajali vanjo«. (Jan. 12:6) Njegova lakomnost je dosegla višek, ko je skoval zaroto s hinavskimi višjimi duhovniki in jim izdal Jezusa za 30 srebrnikov. (Mat. 26:14–16) Neki drug kristjan, ki je izgubil izpred oči nagrado, je bil Dema, nekdanji popotni tovariš apostola Pavla. Tudi on ni pazil na svoje srce. Pavel je dejal: »Dema me je [. . .] iz ljubezni do sedanje stvarnosti zapustil.« (2. Tim. 4:10; beri Pregovori 4:23.)

Pouk za vsakogar od nas

16., 17. a) S kako močnim nasprotnikom imamo opravka? b) Kaj nam bo pomagalo, da se bomo lahko zoperstavili vsemu, s čimer nas bo napadel Satan?

¹⁶ Vsi Božji služabniki bi morali resno razmisliti o biblijskih zgledih, saj nam Biblija polaga na srce: »Te stvari pa so se jim dogajale kot zgled in so bile napisane v svarilo nam, na katere je prišel konec teh stvarnosti.« (1. Kor. 10:11) Danes živimo v zadnjih dneh te hudobne stvarnosti. (2. Tim. 3:1, 13)

¹⁷ Satan Hudič, »bog te stvarnosti«, se zaveda, da ima na voljo samo še »malo časa«. (2. Kor. 4:4; Raz. 12:12) Naredil bo vse, kar je v njegovi moči, da bi Jehovovi služabniki prekršili katero od krščanskih načel. Satan ima pod svojo oblastjo ves svet, tudi javna občila z njihovo propagando. Vendar  ima Jehovovo ljudstvo nekaj daleč močnejšega – »moč, ki presega običajno«. (2. Kor. 4:7) Lahko smo prepričani, da se bomo s to Božjo močjo uspeli zoperstaviti vsemu, s čimer nas bo napadel Satan. Zato nam Biblija prigovarja, naj nenehno molimo s trdnim prepričanjem, da Jehova daje »svetega duha tem, ki ga prosijo!« (Luk. 11:13)

18. Kako bi morali gledati na današnji svet?

¹⁸ Moč pa nam vliva tudi spoznanje, da bo Satanova celotna stvarnost kmalu uničena, medtem ko bodo pravi kristjani preživeli. »Svet mineva in njegove želje prav tako, kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane za večno.« (1. Jan. 2:17) Kako nespametno bi torej bilo, če bi kdo od Božjih služabnikov mislil, da je katera koli stvar v tej stvarnosti zanesljivejša od njegovega odnosa z Jehovom! Ta svet, ki mu vlada Satan, je kakor potapljajoča se ladja. Jehova je svojim zvestim služabnikom priskrbel »rešilni čoln« – krščansko občino. Medtem ko se bližamo novemu svetu, lahko zaupamo naslednji obljubi: »Hudodelniki bodo iztrebljeni, čakajoči pa GOSPODA bodo podedovali deželo.« (Ps. 37:9) Zato le imej svoje oči vedno uprte v to sijajno nagrado!

Ali se spomniš?

• Kako je Pavel gledal na nagrado, ki ga je čakala?

• Na temelju česa bodo sojeni tisti, ki bodo imeli možnost večno živeti na zemlji?

• Katera odločitev je danes modra?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 13]

Ali si pri branju Biblije predstavljaš, kako bo, ko boš dobil nagrado?