Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Ej Tellokin Jeova Ñõn Ar Nebar E

Ej Tellokin Jeova Ñõn Ar Nebar E

Ej Tellokin Jeova Ñõn Ar Nebar E

“Komin nebar Jeova!”​—SAM 111:1.

1, 2. Ta melelen “Alleluya,” im ewi wãwen kar kajerbale ilo Jeje ko ilo kajin Grik?

 “ALLELUYA!” Nan in ekkã an armij ro roñ air kajerbale ilo kabuñ ko rej ba bwe rej Kristian. Emakijkij an jet armij ro kajerbale ilo bwebwenato ko air ran otemjej. Bõtab, jet wõt rejela kin melelen nan in, im wãwen mour eo an elõñ ian ro rej kajerbale rejjab koutiej Anij. (Tait. 1:​16) Juõn dictionary me ej kemelele kin nan ko ilo Baibel ej ba bwe “Alleluya” ej juõn “nan me ro rar je sam ko rar kajerbale ñõn kir aolep ñõn kobalok ibeir ñõn nebar Jeova.” Ilo mol, elõñ dri meletlet ro me rej etale Baibel eo rej kwalok bwe “Alleluya” ej melelen “Nebar Jeova.”

2 Eñin unin Baibel eo ilo kajin Majõl ej ukot eon eo ilo Sam 111:1 einwõt “Komin nebar Jeova!” Wãwen air kajerbal nan in ilo kajin Grik ej walok emen alen ilo Reveles̃õn 19:​1-6 ñõn kalikar air lõñliñ bwe emottok jemlokõn kabuñ wan. Ñe men in enaj walok, enaj or juõn un ejejit ñõn an dri kabuñ ro remol ba ilo koutiej “Alleluya.”

Jerbal ko An Rekabwilõñlõñ

3. Ta unleplep in ar keini in ber ilo kwelok ko?

3 Eo ear kine buk in Sam 111 ej letok elõñ un ko unin Jeova ej tellokin ñõn bõk nebar. Eon 1 ej ba: “I naj kamolol Jeova kin aolepen buruõ, ilo jar an dri bebe re wãnik, im ilo jar eo elap.” Dri Kennan ro an Jeova ranin rej bõk ejja eñjake in wõt. Unleplep in ar keini in kwelok iben dron, ilo congregation eo im ilo kwelok ko relap, ej ñõn nebar Jeova.

4. Ewi wãwen armij ro remaroñ kabukot jerbal ko an Jeova?

4 “Jerbal ko an Jeova relaplap; emwij kabukot ir kin ro otemjej rej mõnõnõ kake.” (Sam 111:2) Lale nan in “kabukot.” Ekkar ñõn juõn buk in kemelele, eon in emaroñ jerbal ñõn armij ro me rej kõmõn bwe jerbal ko an Anij ren “men ko elap air kalomõnlokjen im katak kaki.” Menin kõmõnmõn ko an Jeova reobrõk kin tokjen ko remõn. Ear likit al, lõl, im aliñ ilo jikin ko rejejit bwe en emõn air jerbal iben dron ñõn letok mãnãn im maram, ran im boñ, im ien ko einwõt ien bio im añõneañ, im ien ibijtok im bããtlok.

5. Ta eo ej alikar kin an laplok melele eo an armij kin lõñ im lõl?

5 Ear lap an kar scientist ro katak kin jikin eo lõl in ej ber ie im bareinwõt kin an jejit ialin an rol, joñõn kilepin, im ejaakin aliñ eo ar. Wãwen kar karõk men ko ilõñ im wãwen air jerbal iben dron rej kõmõn bwe en oktõk mejatoto ko ilo jet jikin ko ilo lõl in. Bareinwõt, rar ekkatak kin jejit in kar kõmõni kajur ko relap ilõñ im ilõl. Kin men in, ilo juõn katak kin wãwen kar eiki men ko ilõñ, juõn dri kaki in college ear ba: “Ebiruru ñõn melele kin etke ear oktõk lemnok ko an elõñ scientist ro iomin 30 yiõ ko rej kab motlok, ilo air kile bwe ebin air tõmak bwe lõñ im lõl rar jirullok im mõke walok. Kin an laplok ar melele kin an lukkun jejit wãwen kar kõmõnmõn lõl in, jej lo elõñ menin kamol ko bwe eor juõn eo emeletlet ear kõmõni men kein.”

6. Ewi am lemnok kin wãwen Anij ear kõmõnmõn armij?

6 Bar juõn jerbal ekabwilõñlõñ ej kin wãwen eo Anij ear kõmõnmõn kij. (Sam 139:14) Ke ear kõmõnmõn armij ro, ear lelok ñõn ir juõn lolãtãt, juõn enbwin im mõtõn ko iloan me jej aikwiji ñõn mour, im maroñ eo ñõn jerbal. Ñõn wanjoñok, eor iber maroñ ko rekabwilõñlõñ ñõn konono im roñjake, im bareinwõt jeje im riit. Elõñ armij eor ibeir maroñ kein. Bareinwõt eor ibõm maroñ eo bwe en jime am jutõk. Wãwen kar ejaake enbwiner im wãwen an jokkin wõt juõn an mõtõn ko ie jerbal iben dron, rekabwilõñlõñ. Ijellokin men in, juõn men elaplok an emõn jen men ko scientist ro remaroñ kõmõni, ej wãwen an nerve ko kamaroñ lolãtãt eo ñõn kamakit maroñ ko ar ñõn eñjake, lolokjen, nemak, ãtbwin, im roñlokjen. Ilo mol, men eo ej kamaroñ armij ro ñõn lo tõbrõk, ej lolãtãt im maroñ kein kar lilok ñõn ir. Einwõt juõn wanjoñok, juõn engineer elukkun kabel ejjab maroñ kõmõne juõn men elaplok an keie im or tokjen joñõn wõt arin peir. Kwon kajitõkin yuk mõke, ‘Eor ke jerbal eaibujuij im kabwilõñlõñ armij ro rekabel remaroñ kar kõmõni elañe ear ejelok arin peir?’

Jerbal ko Rekabwilõñlõñ An Anij im Karkar ko Karkarin

7. Etke jej aikwij watõk Baibel eo einwõt juõn ian jerbal ko relap an Anij?

7 Jerbal ko relap an Jeova ej kitibuj men ko jet remõn ear kõmõni ñõn armij ro, einwõt Baibel eo ej kwalok kaki. Buk in ejejuan kinke aolep jeje ko ie rej errã iben dron. Ej mõke wõt oktõk jen buk ko jet kinke ej ‘kakõrmol an Anij, im ej bareinwõt or tokjeir kin katakin.’ (2 Tim. 3:​16) Ñõn wanjoñok, buk eo jinoin ilo Baibel, Jenesis, ej kemelele kin wãwen an kar Anij karreoik nana otemjej jen lõl in ilo ran ko an Noa. Buk eo kein karuo, Exodus, ej kwalok kin wãwen eo Jeova ear kamol an jime Iroij eo an ilo an kanemkwoj dri Israel ro jen air kamakoko ilo Ijipt. Alikar dri jeje Sam ear lemnok kin ien kein ke ear emmakit im ba: “Jerbal eo An [Jeova] men in wijtak im utiejen: im An wãnik ej ber ñõn in drio. E ar kõmõn bwe armij ren kememej jerbal in bwilõñ ko An; Jeova e joij im eobrõk kin tiriamo.” (Sam 111:​3, 4) Kwojjab errã ke bwe jerbal ko an Jeova ilo bwebwenato in armij, ekoba men ko kar kõmõni ilo mour eo am, rej kein kakememej kin “men in wijtak im utiejen” Jeova?

8, 9. (a) Ilo wãwen it ko jerbal ko an Anij reoktõk jen jerbal ko an elõñ armij? (b) Ta jet ian karkar ko karkarin Anij me elap am kamolol kaki?

8 Dri jeje Sam ej bareinwõt kwalok kin karkar ko raibujuij karkarin Jeova, einwõt wãnik, joij, im tiriamo. Ak ejeja an wãnik jerbal ko an armij ro rejerawiwi. Ekkã air walok jen air kibbon, ebanban, im utiej buru. Men in ej alikar jen kein tõrinae ko rekajur me armij ro rej kõmõni ñõn kajerbali ilo tõrinae ko im ñõn koorlok jããn. Men kein rej bõktok buromõj im jorran ñõn elõñ million armij ro ejelok rueir. Bareinwõt, elõñ jerbal ko an armij rar tõbrõk kin iñtan ko an ro rejeramel. Juõn wanjoñok me elõñ rej jitõñlok ñõne ej ilo an kar Pero kajerbal dri kamakoko ro ñõn kalek imõn bar ko reutiej. Bareinwõt, elõñ ian jerbal ko an armij ilo ran kein rej jibed ro jet im bareinwõt “kokkure lõl.”​—Riit Reveles̃õn 11:18.

9 Jerbal ko an Jeova relukkun oktõk kinke ien otemjej rej berber ion men eo ejime! Jerbal ko an rej kitibuj menin letok eo ejoij kin lomor eo an armij ro rejerawiwi. Ilo an letok binmour eo, Anij ear kalikar “An wãnik.” (Rom. 3:​25, 26) Emol, “An wãnik ej ber ñõn in drio”! Joij eo an Anij ear alikar ilo wãwen an kar kwalok meanwõr ilo an jerbal iben ro dri jerawiwi. Jet ien, ear jerbal ibeir ilo joij ke ear akwelap ibeir ñõn oktõk jen jerbal ko air renana im kõmõn men ko rejimwe.​––Riit Ezekiel 18:25.

Etiljek ñõn Kalimur ko An

10. Joñok it eo kin tiljek Jeova ear likiti ikijen bujen eo an iben Ebream?

10 “E ar lelok kijeir ñõn ro remjõk E; E naj kememej bujen eo An ien otemjej.” (Sam 111:5) Alikar bwe dri jeje sam ear konono kin bujen eo Anij ear kõmõne iben Ebream. Jeova ear kalimur bwe enaj kejerammõn inen Ebream im ear ba bwe renaj bõk kejem an ro dri kijirãte. (Jen. 22:17, 18; Sam 105:​8, 9) Ien eo jinointata ear jejit kitien kalimur kein, kar iben ailiñ in Israel eo me ear inen Ebream. Ear to an kar ailiñ in ber iomin kamakoko ñõn Ijipt, ak kiõ “Anij e ar kememej bujen eo An iben Ebream” im ear lomoren ir. (Ex. 2:​24) Wãwen eo Jeova ear jerbal ibeir ej kwalok kin joij eo an elap. Ear lelok kijeir ñõn kakajur enbwiniir im ear lelok nan in jiroñ ko an ñõn jibõñ ir lor kien ko an. (Dut. 6:​1-3; 8:4; Nih. 9:​21) Iomin elõñ buki yiõ ko tokelik, ekkã an kar ailiñ in jab bokake Anij, meñe ear jilkinlok dri kanan ro ñõn rejañ ir ñõn jeblak. Elõñlok jen 1,500 yiõ ko elikin an kanemkwoj dri Israel ro jen Ijipt, Anij ear jilkintok Nejin ñõn lõl. Enañin aolep dri Ju ro rar karmijeteik Jisõs im kõtlok bwe ren mõne ñõn mij. Inem Jeova ear kajutõk juõn ailiñ ekãl ilo kõkkar, eo ej “Israel an Anij.” Kobalok iben Kraist, ailiñ in ej ejaake inen Ebream ilo kõkkar, eo me Jeova ear kanan bwe enaj kajerbale ñõn kejerammõn armij.​—Gal. 3:​16, 29; 6:​16.

11. Ewi wãwen an Jeova kememej wõt “bujen eo An” iben Ebream?

11 Jeova ej kememej wõt “bujen eo An” im jerammõn ko ear kalimur kaki me renaj itok jene. Ranin, ej letok ekan ko lor jitõb ilo elõñlok jen 400 kajin ko. Bareinwõt, ej wõnmanlok wõt im uake jar ko ar kin aikwij ko ar ilo kõniek, ekkar ñõn nan kein: “Letok ñõn kim ilo jabrewõt ran kijim ekar ñõn ran eo.”​—Luk 11:3; Sam 72:16, 17; Ais. 25:​6-8.

Kajur eo Elap an Jeova

12. Ilo wãwen it eo kar lelok ñõn Israel eo etto “jolit an ro dri ailiñ ko”?

12 “E ar kwalok ñõn ro dron kajur an jerbal ko An, ke E ar lelok ñõn ir jolit an ro dri ailiñ ko.” (Sam 111:6) Men eo ekabwilõñlõñ me ear walok ilo bwebwenato eo an ailiñ Israel im dri jeje sam ear lemnok kake ej ien eo kar lomoren ir jen Ijipt. Ke Jeova ear kõtlok bwe dri Israel ro ren dreloñ ilo Enen Kalimur eo, rar maroñ anjo ion ailiñ ko iturear im turilik in River Jordan. (Riit Nihimaia 9:​22-​25.) Aet, Jeova ear lelok ñõn Israel “jolit an ro dri ailiñ ko.” Men in ej kwalok bwe ekanuij lap an Anij kajur!

13, 14. (a) Ta wãwen eo Anij ear kwalok an kajur nae Babilõn me dri jeje sam ear lemnok kake? (b) Ta jerbal in lomor ko jet relap Jeova ear kõtõbraki?

13 Ak, kij aolep jejela bwe jekron ta eo Jeova ear kõmõne ñõn jibõñ dri Israel ro, rar jab kwalok air koutiej e im bareinwõt ro jimair, Ebream, Aisak, im Jekõb. Rar jumae wõt mae ien eo Anij ear kajerbal Babilõn ñõn kajibõkweik ir. (2 Kron. 36:15-​17; Nih. 9:​28-​30) Elañe armij eo me ear kine Sam 111 ear mour elikin an kar Israel jeblak jen an kamakoko ñõn Babilõn, einwõt an jet dri meletlet in etale Baibel eo ba, en kar laplok an or unin an nebar Jeova kin tiljek im kajur eo An. Anij ear kwalok men kein ilo an kar lomoren dri Ju ro jen Babilõn, ijo me eor juõn kien ñõn jab kanemkwoj dri kamakoko ro.​—Ais. 14:​4, 17.

14 Enañin 500 yiõ ko tokelik, Jeova ear kajerbal kajur eo an ilo juõn wãwen elaplok ikijen an lomoren ro rar ukwelok jen air kamakoko ñõn jerawiwi im mij. (Rom. 5:​12) Juõn tokjen emõn kar bwe ear bellok juõn ial ñõn an armij ro 144,000 erom dri kabit dri kalor ro an Kraist. Ilo 1919, Jeova ear kajerbal kajur eo an ñõn kanemkwoj bween dri kabit rein jen air kamakoko ñõn kabuñ ko rewan. Men ko rej kõtõbraki ilo ran kein eliktata remaroñ walok wõt ikijen kajur eo an Anij. Ñe rej drebij air tiljek ñõn mij, renaj bõk jerammõn eo ñõn iroij iben Jisõs Kraist ilõñ ion armij ro rej ukwelok. (Rev. 2:​26, 27; 5:​9, 10) Renaj jolite lõl in ikijen air naj iroij ion im jab ion jet wõt jikin ko einwõt kar Israel eo etto.​—Mat. 5:5.

Nan in Kaiñi ko Remol im Rej ñõn In Drio

15, 16. (a) Ta jet ian jerbal ko an pein Anij? (b) Ta kien ko Anij ear lilok ñõn Israel eo etto?

15 “Jerbal an pein mol im ekajet; nan ko An nan in katak rebin. Emwij kabin ir ñõn in drio, im kõmõnmõn ir ilo mol im jimwe.” (Sam 111:​7, 8) Jet ian ‘jerbal ko an pein [Jeova]’ rej kitibuj tebel dreka ko ruo me kar je kien ko joñoul raurõk ñõn dri Israel ro. (Ex. 31:18) Kien kein, ekoba aolep kien ko jet me rar erom mõtõn bujen Kien Moses, rej berber ion nan in kaiñi ko remol im rej ñõn in drio.

16 Ñõn wanjoñok, juõn ian kien ko ion tebel dreka kein ej ba: “Ña Jeova am Anij, Anij e kamo.” Ej wõnmanlok wõt im ba bwe Jeova ej kwalok “joij ñõn tausan ro ian ro rej yokwe [e], im bokake kien ko [an].” Ilo tebel dreka kein ruo ej bareinwõt or nan in kaiñi ko rekeie einwõt “kwon kiblie ñõn jemõm im jinõm,” “kwon jab kwot,” im bareinwõt kien eo ñõn jab ankwõnaki men ko an ro jet.​—Ex. 20:​5, 6, 12, 15, 17.

Dri Lomor eo Ar Ekwojarjar im Utiej

17. Ta un ko unin an kar dri Israel ro aikwij kokwojarjar etan Anij?

17E ar jilkintok lomor ñõn ro dron; E ar kaiñi bujen ñõn in drio: ekwojarjar im men in lelñoñ etan.” (Sam 111:9) Dri jeje sam emaroñ kar bareinwõt lemnok kin an Jeova tiljek wõt ñõn bujen eo an ñõn Ebream. Tokjen men in, Jeova ear jab ilok jen armij ro an ke rar dri kamakoko ilo Ijipt im tokelik ke rar jebokwe ilo Babilõn. Ilo wãwen kein jimor, Jeova ear lomoren armij ro an. Ak elañe kar men kein wõt ruo kar kõtõbraki, dri Israel ro ren kar kokwojarjar etan Anij.​—Riit Exodus 20:7; Dri Rom 2:​23, 24.

18. Etke kwoj lemnok bwe kwalok kin etan Anij ej juõn jerammõn?

18 Ejja eindrein lok wõt iben dri Kristian ro ranin, ro me kar lomoren ir jen air ber iomin kamakoko eo kin jerawiwi im mij. Jej aikwij kate kij joñõn wõt ar maroñ ñõn mour ekkar ñõn nan kein ilo jar eo an Iroij: “En kwojarjar Etõm.” (Mat. 6:9) Ar kalomõnlokjen kin ãt in eaibujuij en kar kõmõn bwe jen mijõk Anij. Lemnok eo an armij eo ear je Sam 111 kin nan in mijõk Anij ear jime, ke ear ba: “Mijõk Jeova jinoin meletlet; jelalokjen emõn iben ro otemjej rej kõmõn ein drein [bokake kien ko an].”​—Sam 111:10.

19. Ta eo jenaj etale ilo katak eo tok juõn?

19 Mijõk eo ejime kin Anij enaj jibõñ kij ñõn drike men eo enana. Enaj bareinwõt jibõñ kij ñõn kajeoñwe karkar ko raibujuij karkarin Anij me Sam 112 ej kwalok kaki, im jenaj etali ilo katak eo tok juõn. Sam in ej kwalok kin ewi wãwen jemaroñ tellok ñõn ber ibwiljin million armij ro me renaj lõñliñ wõt ilo air kaibujuij etan Anij ñõn in drio. Ej tellokin Jeova ñõn bõk nebar in. “An nebar ej ber ñõn in drio.”​—Sam 111:10.

Kajitõk ko ñõn Kalomõnlokjen Kaki

• Etke jej aikwij nebar Jeova?

• Jerbal ko an Jeova rej kwalok kin karkar it ko karkarin?

• Ewi wãwen am lemnok kin jerammõn eo ñõn kwalok kin etan Anij?

[Kajitõk ko ñan katak]

[Pija eo ilo peij 20]

Unleplep in ar keini in ber ilo kwelok ko ej ñõn nebar Jeova

[Pija eo ilo peij 23]

Aolep kien ko an Jeova rej berber ion nan in kaiñi ko an remol im rej ñõn in drio