Babadi ba Rena ba a Botšiša

Na re Rulaganyeditšwe Pheletšo e sa le Pele?

Ba bangwe ba bolela gore letšatši la rena la go hwa le rulagantšwe e sa le pele. Ba bangwe ba gapeletša gore Modimo ke yena yo a rerago nako ya rena ya go hwa. Go oketša moo, batho ba bjalo ba lebelela ditiragalo tše dikgolo tša bophelo bjalo ka tšeo di sa phemegego. Na o lebelela dilo ka tsela yeo?

O ka ipotšiša dipotšišo tše di latelago: ‘Ge e le gabotse, ge e ba go se na selo seo re ka se dirago go fetoša pheletšo ya rena, ge e ba pheletšo ya rena e šetše e beilwe ke Modimo goba tlholelo, gona ke sa rapelela’ng? Le gona, ge e ba pheletšo ya rena e šetše e rulagantšwe, ke ka baka la’ng ke swanetše go tšea megato ya go itšhireletša? Ke ka baka la’ng ke itlema ka lepanta la tšhireletšo ge ke nametše koloi? Le gona, ke ka baka la’ng ke phema go otlela ke nwele bjala?’

Beibele le gatee ga e kgothaletše go ba le mokgwa o bjalo wa go se šetše. Go e na le go ruta gore selo se sengwe le se sengwe se rulagantšwe e sa le pele, Beibele e ile ya laela Baisiraele gore ba dule ba tshwenyegile ka polokego. Ka mohlala, ba ile ba laelwa gore ba age lebotwana go dikologa marulelo a dintlo tša bona. Morero e be e le go thibela motho gore a se ke a kodumela fase ka kotsi a le marulelong. Lega go le bjalo, ke ka baka la’ng Modimo a be a ka nea taelo e bjalo ge e ba motho a be a rulaganyeditšwe e sa le pele gore a we go tšwa marulelong gomme a hwe?—Doiteronomio 22:8.

Go thwe’ng ka bao ba hwago ka baka la dikotsi tša tlhago goba masetlapelo a mangwe ao ba ka se a laolego? Na seo go thwego ke letšatši-kgwedi la bona la go hwa le rulaganyeditšwe e sa le pele? Aowa, mongwadi wa Beibele e lego Kgoši Solomone o re kgonthišetša ka gore “nako le ditiragalo tše di sa letelwago di [re] wela bohle.” (Mmoledi 9:11, NW) Ka gona, go sa šetšwe gore maemo ke ao a sa tlwaelegago goba a sa kgahlišego, masetlapelo ga se a rulaganyetšwa e sa le pele.

Lega go le bjalo, ba bangwe ba nagana gore mantšu a a ganetšana le seo Solomone a se boletšego pejana ge a be a re: “Tšohle di na le mohla wa tšôna, le ’tirwa tša ka tlase xa letšatši di na le mabaka a tšôna. Xo tswalwa xo na le mohla wa xôna, le xo hwa xo na le mohla wa xôna.” (Mmoledi 3:1, 2) Eupša na ruri Solomone o be a gatelela pono ya gore dilo di rulaganyeditšwe e sa le pele? Anke re ahla-ahleng mantšu ao.

Solomone o be a sa bolele gore matšatši a go tswalwa le a go hwa a rulaganyeditšwe e sa le pele. Go e na le moo, o be a bolela gore go tswalwa le go hwa, go fo swana le dilo tše dingwe bophelong, ke dilo tšeo di diragalago ka mehla. Ke therešo gore bophelo bo na le dinako tša lethabo le tša manyami. Solomone o re: “Xo lla xo na le mohla wa xôna, le xo sêxa xo na le mohla wa xôna.” Solomone o bontšha gore ditiragalo tše bjalo tše di ipoeletšago le dikotsi tšeo di sa letelwago, ke dilo tšeo di tlwaelegilego bophelong, le “’tirwa tša ka tlase xa letšatši.” (Mmoledi 3:1-8; 9:11, 12) Ka gona, o phetha ditaba tša gagwe ka gore ga se ra swanela go swarega kudu ka ditaba tša bophelo moo re ka lebalago ka Mmopi wa rena.—Mmoledi 12:1, 13.

Gaešita le ge Mmopi wa rena a kwešiša bophelo le lehu ka mo go feletšego, ga a laole maphelo a rena ka kgang. Beibele e re ruta gore Modimo o re holofetša ditebelelo tša bophelo bjo bo sa felego. Eupša Modimo ga a re gapeletše go amogela bophelo bjo bo sa felego. Go e na le moo, Lentšu la gagwe le re: “Mang le mang yo a ratago a tle a tšee meetse a bophelo ka ntle le tefo.”—Kutollo 22:17.

Ee, re swanetše go nyaka go ‘tšea meetse a bophelo.’ Ka go rialo, bokamoso bja rena ga se bja rulaganyetšwa e sa le pele. Diphetho tša rena, boemo bja rena bja kgopolo gotee le ditiro tša rena di na le tutuetšo ya kgonthe bokamosong bja rena.