Bralci sprašujejo

Ali nam je vse v življenju vnaprej začrtano?

Nekateri pravijo, da je usoda vnaprej določila, kdaj bomo umrli. Drugi trdijo, da nam je Bog osebno določil dan smrti. Poleg tega menijo, da se ključnim dogodkom v življenju ni mogoče ogniti. Ali ste tudi vi takega mnenja?

Lahko bi se vprašali: »Če res ne moremo spremeniti poteka svojega življenja, če je Bog ali usoda že določila izid nečesa, ali ima potem molitev sploh kakšen smisel? In če je naša usoda že vnaprej določena, zakaj skrbeti za svojo varnost? Zakaj se privezati, ko potujemo z avtom? In ko smo že pri tem, zakaj ne sesti za volan pod vplivom alkohola?«

Biblija nikakor ne odobrava takšnega brezbrižnega ravnanja. Namesto da bi stvari prepuščala usodi, je Izraelcem zapovedala, naj skrbijo za varnost. Na primer, bilo jim je naročeno, naj ravne strehe svojih hiš ogradijo z nizkim zidom. To so morali narediti zato, da ne bi kdo po naključju padel s strehe. Toda čemu bi Bog dal takšno zapoved, če je nekomu namenjeno, da pade s strehe in umre? (5. Mojzesova 22:8)

Kako pa je s tistimi, ki umrejo zaradi naravnih nesreč ali drugih tragičnih dogodkov, na katere ne morejo vplivati? Ali je vnaprej določeno, kdaj jih »obišče« smrt? Ne, biblijski pisec, kralj Salomon, nam zagotavlja, da »čas in naključje [. . .] zadevata« vsakogar od nas. (Propovednik 9:11, SSP) Torej ne glede na to, kako zelo so okoliščine nenavadne ali neverjetne, tragični dogodki niso vnaprej določeni.

Toda nekateri menijo, da je ta Salomonova trditev v nasprotju z njegovo naslednjo izjavo: »Vse ima svoj določeni čas in vsako početje pod nebom svojo dobo. Je čas rojenja in je čas smrti.« (Propovednik 3:1, 2) Ampak ali je Salomon res zagovarjal fatalizem? Skrbno razmislimo o teh njegovih besedah.

Salomon ni govoril o tem, da sta rojstvo in smrt vnaprej določena, ampak je hotel reči, da se ljudje rojevajo in umirajo in da se to dogaja ves čas. Seveda bo v življenju prišlo do vzponov in padcev. Kot pravi Salomon, bo »čas jokanja in čas smejanja«. Njegove besede pokažejo, da so takšni ponavljajoči se vzorci in nepredvidljive nesreče običajen del življenja – nekaj običajnega za »vsako početje pod nebom«. (Propovednik 3:1–8; 9:11, 12) Njegov sklep je, naj ne postanemo tako zelo zaposleni z vsakodnevnimi opravili, da se ne bi menili za svojega Stvarnika. (Propovednik 12:1, 13)

Čeprav ima naš Stvarnik oblast nad življenjem in smrtjo, pa nam ni vsilil natančno začrtane življenjske poti. Biblija uči, da Bog vsem nam ponuja upanje na večno življenje. Vendar nas ne sili, naj sprejmemo njegovo ponudbo. Ravno nasprotno, njegova Beseda pravi: »Kdor hoče, naj zastonj vzame vodo življenja.« (Razodetje 22:17)

Da, »vodo življenja« moramo hoteti vzeti. Potemtakem nam prihodnosti ni zapečatila usoda. Prihodnost nam zares krojijo naše lastne odločitve, stališča in dejanja.