Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Tlholo e Utolla Bohlale bja Jehofa

Tlholo e Utolla Bohlale bja Jehofa

Tlholo e Utolla Bohlale bja Jehofa

“Dika tša gagwe tše di sa bonagalego di . . . hlathwa ka dilo tšeo di dirilwego.”—BAROMA 1:20.

1. Bohlale bja lefase bo kgomile batho ba bantši bjang lehono?

LENTŠU “bohlale” le dirišwa ka go se šetše. Ba bangwe ba re motho o bohlale feela ka gobane a tseba dilo tše dintši. Lega go le bjalo, batho bao lefase le rego ke dihlalefi ga ba nee tlhahlo e ka botwago mabapi le go hwetša morero wa kgonthe wa bophelo. Ka lehlakoreng le lengwe, bao ba dumelelago ditsebi tše bjalo gore di ba tutuetše ba feleletša ba ‘akga-akgwa bjalo ka ge eka ba akga-akgwa ke maphoto le go išwa kua le kua ke phefo e nngwe le e nngwe ya thuto.’—Baef. 4:14.

2, 3. (a) Ke ka baka la’ng Jehofa e le “yo bohlale a nnoši”? (b) Bohlale bja Modimo bo fapane bjang le bohlale bja lefase?

2 Boemo ke bjo bo fapanego gakaakang ka bao ba hwetšago bohlale bja kgonthe, bjoo Mothopo wa bjona e lego Jehofa Modimo! Beibele e re botša gore Jehofa ke “yo bohlale a nnoši.” (Baroma 16:27) O tseba dilo ka moka ka legohle, go akaretša tsela yeo le bopilwego ka yona le mathomo a lona. Melao ya tlhago—yeo batho ba e latelago ge ba dira dinyakišišo—e hlamilwe ke Jehofa. Ka baka leo, ga a makatšwe ke dilo tšeo di hlamilwego ke batho, le gona ga a makatšwe ke seo go thwego ke filosofi e phagamego ya batho. “Bohlale bja lefase le ke bošilo go Modimo.”—1 Bakor. 3:19.

3 Beibele e re botša gore Jehofa ‘o nea bahlanka ba gagwe bohlale.’ (Die. 2:6) Go fapana le difilosofi tša batho, bohlale bjo bo tšwago go Modimo ga se bjo bo sa kwešišegego. Go e na le moo, bo gatelela gore re be le kahlolo e botse e bile bo theilwe tsebong le kwešišong e nepagetšego. (Bala Jakobo 3:17.) Moapostola Paulo o ile a makatšwa ke bohlale bja Jehofa. O ngwadile gore: “A bodiba bja mahumo a Modimo le bohlale le tsebo! Dikahlolo tša gagwe ke tšeo di sa nyakišišegego gomme ditsela tša gagwe ke tše di sa latišegego gakaakang!” (Baroma 11:33) Ka ge Jehofa a le bohlale go feta dibopiwa tšohle, re kgodišegile gore melao ya gagwe e re lebiša tseleng e kaone ya bophelo. Go ba gona, Jehofa o tseba go feta motho le ge e le ofe gore re nyaka eng e le gore re thabe.—Die. 3:5, 6.

Jesu—“Mošomi yo a Nago le Bokgoni”

4. Ke tsela efe yeo re ka lemogago bohlale bja Jehofa ka yona?

4 Bohlale bja Jehofa gotee le dika tša gagwe tše dingwe tše di sa bapišwego, di ka lemogwa dilong tšeo a di hlodilego. (Bala Baroma 1:20.) Mediro ya Jehofa, e menyenyane le e megolo, e utolla dika tša semelo sa gagwe. Go sa šetšwe moo re lebelelago gona—magodimong kua godimo goba mmung ka tlase ga dinao tša rena—re bona bohlatse bjo bontši bja gore go na le Mmopi yo bohlale le yo a nago le lerato. Re ka ithuta go gontši mabapi le yena ka go hlahloba dilo tšeo a di dirilego.—Ps. 19:1; Jes. 40:26.

5, 6. (a) Ka ntle le Jehofa, ke mang yo a tšerego karolo tlholong? (b) Re tlo ahla-ahla’ng, gona ka baka la’ng?

5 Jehofa o be a se noši ge a be a ‘hlola legodimo le lefase.’ (Gen. 1:1) Beibele e bontšha gore nako e telele pele dilo tšeo re di bonago di ka hlolwa, o ile a hlola motho wa moya yoo ka yena a hlodilego “dilo tše dingwe ka moka.” Sebopiwa seo sa moya e be e le Morwa wa Modimo yo a tswetšwego a nnoši—“leitšibulo la tlholo yohle”—yoo ka morago a ilego a phela lefaseng e le motho yo a bitšwago Jesu. (Bakol. 1:15-17) Go swana le Jehofa, Jesu o bohlale. Ge e le gabotse, go Diema kgaolo 8 o tšweletšwa e le bohlale bjo bo mothofaditšwego. Kgaolo yeo ya Beibele gape e šupa Jesu e le “mohlankana [‘mošomi yo a nago le bokgoni,’ NW].”—Die. 8:12, 22-31.

6 Ka baka leo, tlholo e utolla bohlale bja Jehofa le bja mošomi wa gagwe yo a nago le bokgoni, Jesu. E re ruta dithuto tše bohlokwa. Anke re ahla-ahleng mehlala e mene ya dilo tše di bopilwego tšeo di hlaloswago go Diema 30:24-28 e le tše ‘hlalefilego.’ *

Thuto Mabapi le go ba Mafolofolo

7, 8. Ke dintlha dife tšeo di go kgahlago mabapi le mohlwa, goba ditšhoši?

7 Gaešita le dilo tšeo di ka bitšwago “tše nyenyane lefaseng” di re ruta mo gontši ge re hlahloba tsela yeo di bopilwego ka yona le mediro ya tšona. Ka mohlala, ela hloko bohlale bja mohlwa, goba ditšhoši.—Bala Diema 30:24, 25.

8 Banyakišiši ba bangwe ba dumela gore mohlwa goba ditšhoši di feta batho ka makga a 200 000 gomme di šoma ka thata di le ka godimo goba ka tlase ga lefase. Ditšhoši di rulagantšwe ka dihlopha, gomme gantši dihlopheng tše dingwe go ba le mehuta e meraro: bo-mmakgoši, ditona le bašomi. Sehlopha se sengwe le se sengwe se phetha karolo ya sona bakeng sa go hlokomela dinyakwa tša ditšhoši. Mohuta o mongwe ke ditšhoši tša Amerika Borwa tše di ripago matlakala tšeo di ka bitšwago gore ke balemi bao ba nago le bokgoni. Diphedi tše tše dinyenyane di nontšha mmu, tša bjala le go bjalolla mouta gotee le go kgotha dirapana tša tšona ka ditsela tšeo di dirago gore di tšweletše dijo tše dintši. Banyakišiši ba lemogile gore balemi ba bao ba nago le bokgoni ba dira modiro wa bona go ya ka bontši bja dijo tšeo di nyakwago ke sehlopha. *

9, 10. Re ka ekiša go ba mafolofolo ga mohlwa, goba ditšhoši bjang?

9 Re ka ithuta go mohlwa, goba ditšhoši. Di re ruta gore ge e ba re nyaka go atlega, re swanetše go šoma ka mafolofolo. Beibele e re botša gore: “Sebodu, yaa xo mohlwá O bônê mokxwa wa wôna; O tlê O hlalefê. Xa o n’e mokxôma, le xe e le molaki, xoba molaodi; Le xe xo le byalo, o ikxobêla dijô lehlabula, o ipeêla dilewa selemô.” (Die. 6:6-8) Jehofa gotee le Mošomi wa gagwe yo a Nago le Bokgoni, e lego Jesu, ba šoma ka mafolofolo. Jesu o itše: “Tate o tšwetše pele a šoma go fihla mo nakong ye, le nna ke tšwela pele ke šoma.”—Joh. 5:17.

10 Bjalo ka baekiši ba Modimo le ba Kriste, le rena re swanetše go ba mafolofolo. Go sa šetšwe gore kabelo ya rena ke efe ka mokgatlong wa Modimo, ka moka ga rena re swanetše go ba le ‘go gontši mo re go dirago modirong wa Morena.’ (1 Bakor. 15:58) Ka gona, re dira gabotse ge re latela keletšo yeo Paulo a e neilego Bakriste ba Roma, e rego: “Le se ke la itšimeletša modirong wa lena. Fišegang moyeng. E-bang makgoba a Jehofa.” (Baroma 12:11) Maiteko ao re a dirago ge re dira thato ya Jehofa ga se a lefela, ka ge Beibele e re kgonthišetša gore: “Modimo ga se yo a sa lokago moo a ka lebalago modiro wa lena le lerato leo le le bontšhitšego leineng la gagwe.”—Baheb. 6:10.

Go Šireletšwa Kotsing ya Moya

11. Hlalosa dika tša pela.

11 Pela ke phoofolo e nngwe e nyenyane yeo re ka ithutago thuto e bohlokwa go yona. (Bala Diema 30:26.) E swana le mmutla o mogolo eupša e na le ditsebe tše dinyenyane tša nkgokolo le maoto a manyenyane. Phoofolo ye e nyenyane e phela mafelong a tletšego mafsika. Mahlo a yona a bogale a e šireletša gomme melete le menga yeo e lego lefelong le tletšego mafsika leo e dulago go lona e e šireletša diphoofolong tšeo di ka e bolayago. Dipela di hlametšwe gore di phele gabotse ge di dula ka bontši felo gotee, e lego seo se dirago gore di šireletšege le go di thuša go ruthela marega. *

12, 13. Ke’ng seo re ka ithutago sona go pela?

12 Re ka ithuta’ng go pela? Sa pele, hlokomela gore phoofolo ye ga e itlogelele gore e be kotsing ya go ka hlaselwa ke diphoofolo tše dingwe. Go e na le moo, e diriša mahlo a yona a bogale go bona manaba a sa le kgole, gomme e dula kgaufsi le melete le menga yeo e ka e šireletšago. Ka mo go swanago, re swanetše go dula re phafogile moyeng e le gore re ka lemoga dikotsi tšeo di lego lefaseng la Sathane. Moapostola Petro o eleditše Bakriste ka gore: “Dulang le hlaphogetšwe, le phakgame. Lenaba la lena, Diabolo, o sepela-sepela go swana le tau e rorago, a nyaka go metša yo mongwe.” (1 Pet. 5:8) Ge a be a le lefaseng, Jesu o ile a dula a phafogile, a šeditše maiteko ka moka a Sathane a go senya potego ya Gagwe. (Mat. 4:1-11) Ruri Jesu o beetše balatedi ba gagwe mohlala o mobotse!

13 Tsela e nngwe yeo re ka dulago re phafogile ka yona ke ka go diriša tšhireletšo ya moya yeo re e hwetšago go Jehofa. Ga se ra swanela go hlokomologa go ithuta Lentšu la Modimo le go ba gona dibokeng tša Bokriste. (Luka 4:4; Baheb. 10:24, 25) Go feta moo, go swana le ge dipela di phela gabotse ge di dula ka bontši felo gotee, re swanetše go dula kgaufsi le Bakriste-gotee le rena e le gore re ka kgona go “kgothatšana.” (Baroma 1:12) Ka go dira sohle seo re ka se kgonago gore Jehofa a re šireletše, re bontšha gore re dumelelana le mopsalme Dafida yo a ngwadilego gore: “Morêna, O lentswê la-ka, le sebô sa-ka, O monamoledi wa-ka. O Modimo wa-ka, O thaba ya-ka ye ke e botilexo . . . bothšabêlô bya-ka.”—Ps. 18:2.

Go Phegelela go sa Šetšwe Kganetšo

14. Gaešita le ge tšie e tee e ka ba e sa boifiše, go ka thwe’ng ka motšhitšhi wa ditšie?

14 Re ka ithuta gape le go tšie. Tšie e tee, ya bogolo bja disenthimithara tše hlano e ka ba e sa boifiše, eupša motšhitšhi wa ditšie o a boifiša. (Bala Diema 30:27.) Ka ge di tsebja ka go ja ga tšona kudu, ka bjako motšhitšhi wa dikhunkhwane tše o ka senya tšhemo yeo e lego kgaufsi le go bunwa. Beibele e bapiša modumo wa motšhitšhi o batamelago wa dikhunkhwane go akaretša le ditšie le wa modumo wa dikoloi tša ntwa le modumo wa mollo wo o tšhumago mahlaka. (Joele 2:3, 5) Batho ba ile ba gotša mollo go thibela motšhitšhi wa ditšie o batamelago, eupša seo ga se ka mehla se atlegago. Ka baka la’ng? Ditoto tša ditšie tšeo di bolailwego di tima mollo gomme tšeo di šetšego di kgona go feta ka ntle le tšhitišo. Le ge o se na kgoši goba moetapele, motšhitšhi wa ditšie o šoma bjalo ka madira a rulagantšwego gabotse ao a fenyago lepheko le ge e le lefe. *Joele 2:25.

15, 16. Bagoeledi ba lehono ba Mmušo ba swana bjang le motšhitšhi wa ditšie?

15 Moporofeta Joele o ile a bapiša mediro ya bahlanka ba Jehofa le ya ditšie. O ngwadile gore: “Se tla sè kxanyeša wa baxale; se taba merakô wa bahlabani; ka moka ba loka mo ba yaxo; xa ba fapoxe tsela. Xa ba šušulane, monna ó swara tsela ya xaxwe; le xe ba wêla xare xa dibetša xa ba xome.”—Joele 2:7, 8.

16 Boporofeta bjo bo hlalosa gabotse gakaakang bagoeledi ba lehono ba Mmušo wa Modimo! Ga go na “merako” ya baganetši yeo e kgonnego go thibela modiro wa bona wa boboledi. Go e na le moo, ba ekiša Jesu yo a ilego a phegelela go dira thato ya Modimo le ge a be a hloilwe ke ba bantši. (Jes. 53:3) Ke therešo gore Bakriste ba bangwe ba ‘wetše gare ga dibetša’ ka go bolawa e le bahwela-tumelo. Lega go le bjalo, modiro wa boboledi o tšwetše pele gomme palo ya bagoeledi ba Mmušo e tšwela pele e oketšega. Ge e le gabotse, tlaišo gantši e ile ya thuša gore ditaba tše dibotse di fihle bathong bao ba bego ba ka se kwe molaetša wa Mmušo. (Dit. 8:1, 4) Na bodireding bja gago o bontšhitše go phegelela bjalo ka ditšie—gaešita le ge o hlokomologwa le go ganetšwa?—Baheb. 10:39.

‘Kgomarela go se Bolo’

17. Ke ka baka la’ng maoto a sepharelankong a kgona go kgomarela lefelong la boreledi?

17 Mokgaditswane o monyenyane o bitšwago sepharelankong o bonala o fenya matla-kgogedi. (Bala Diema 30:28.) Ge e le gabotse, bo-rathutamahlale ba makatšwa ke bokgoni bja sebopiwa se se senyenyane bja go namela maboto ka lebelo le go sepela godimo ga disiling tše boreledi se sa we. Se kgona bjang? Ga se thušwe ke dikgomaretši tša mohuta o itšego. Go e na le moo, monwana o mongwe le o mongwe wa sepharelankong o na le letlalo leo le nago le dinamana tše dikete tšeo di nago le dintlha tše bjalo ka boya. Ntlha e nngwe le e nngwe e na le ditlhale tše makgolo tšeo di bopegilego bjalo ka piring. Matla a manyenyane a tšwago ditlhaleng tše ka moka ke a lekanego go ka rwala boima bja mmele wa sepharelankong—le ge se sepela galaseng gomme bokagodimo bja sona bo le ka fase! Ba makaditšwe ke bokgoni bja sepharelankong, banyakišiši ba re didirišwa tšeo di ka dirwago go ekišwa menwana ya sepharelankong e ka ba dikgomaretši se matla. *

18. Re ka kgonthišetša bjang gore re ‘kgomarela go se bolo’?

18 Re ka ithuta’ng go sepharelankong? Beibele e re eletša ka gore: “Hlaswang se kgopo, le kgomarele go se bolo.” (Baroma 12:9) Ditutuetšo tše sa lokago tšeo di tletšego lefaseng la Sathane di ka dira gore re palelwe ke go kgomarela melao ya motheo ya Modimo. Ka mohlala, go gwerana le bao ba sa kgomarelego melao ya Modimo—e ka ba sekolong goba mošomong goba ka mohuta o itšego wa boithabišo bjo bo sa swanelago—go ka senya maikemišetšo a rena a go dira se se lokilego. O se ke wa dumelela seo se go diragalela! Lentšu la Modimo le lemoša ka gore: “O se kê wa ithsema yo bohlale.” (Die. 3:7) Go e na le moo, latela keletšo e bohlale yeo Moše a e neilego batho ba Modimo mehleng ya bogologolo e rego: “Morêna Modimo wa xaxo O mmoifê, O mo dirêlê, O mo xomarêle.” (Doit. 10:20) Ka go kgomarela Jehofa, re tla be re ekiša Jesu, yo go boletšwego ka yena gore: “O ratile toko gomme wa hloya go hloka molao.”—Baheb. 1:9.

Go Ithuta Tlholong

19. (a) Ke dika dife tša Jehofa tšeo o di lemogago tlholong? (b) Bohlale bja Modimo bo ka re hola bjang?

19 Ka ge re bone, dika tša Jehofa di bonwa gabotse dilong tšeo a di bopilego, le gona tlholo ya gagwe e re ruta dithuto tša bohlokwa. Ge re nyakišiša tlholong ya Jehofa ka mo go oketšegilego, ke moo re makatšwago ke bohlale bja gagwe. Go ela hloko bohlale bja Modimo go tla dira gore re thabe gona bjale le go re šireletša nakong e tlago. (Mmo. 7:12) Ee, re tla bona go rereša ga kgonthišetšo e hwetšwago go Diema 3:13, 18, e rego: “Lehlôxônôlô le n’e khwetša-bohlale, mo-tlêlwa-ke-temoxô. Bohlale ké sehlare sa bophêlô sa ba bo swerexo; wà swara wa tiiša, O tlo ba wa mahlatse.”

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 6 Ka mo go kgethegilego, bafsa ba ka thabela go lebelela ditšhupetšo tša mongwalo wa tlase tšeo di latelago gomme ba bolela ka seo ba se hweditšego ge sehlogo se se ahla-ahlwa Thutong ya phuthego ya Morokami.

^ ser. 8 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego mabapi le ditšhoši tšeo di ripago matlakala bona tokollo ya Phafoga! ya Seisemane ya March 22, 1997, letlakala  31 le ya Sepedi ya June 8, 2002, letlakala 18.

^ ser. 11 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego mabapi le pela, bona Phafoga! (ya Seisemane) ya September 8, 1990, matlakala 15-16.

^ ser. 14 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego mabapi le tšie, bona Phafoga! (ya Seisemane) ya October 22, 1976, letlakala 11.

^ ser. 17 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego mabapi le sepharelankong, bona Phafoga! (ya Seisemane) ya April 2008, letlakala 26.

Na o a Gopola?

Ke thuto efe e šomago yeo re ithutago yona go . . .

• mohlwa, goba ditšhoši?

• pela?

• tšie?

• sepharelankong?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 16]

Na o mafolofolo go swana le mohlwa, goba ditšhoši?

[Diswantšho go letlakala 17]

Pela e hwetša tšhireletšego ka go dula le tše dingwe. Na le wena o dira bjalo?

[Diswantšho go letlakala 18]

Go swana le ditšie, badiredi ba Bakriste ba bontšha go phegelela

[Seswantšho go letlakala 18]

Bjalo ka ge sepharelankong se kgomarela lefelong le boreledi, Bakriste ba kgomarela go se bolo

[Mothopo]

Stockbyte/Getty Images