Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Stvarstvo razodeva Jehovovo modrost

Stvarstvo razodeva Jehovovo modrost

Stvarstvo razodeva Jehovovo modrost

»Njegove nevidne lastnosti [. . .] je mogoče spoznati po stvareh, ki jih je naredil.« (RIM. 1:20)

1. Kako svetna modrost vpliva na mnoge današnje ljudi?

DANES marsikoga označijo za pametnega oziroma modrega, čeprav za to ni vedno prave podlage. Nekateri veljajo za takšne samo zato, ker imajo veliko znanja. Vendar pri tako imenovanih intelektualcih tega sveta ni mogoče dobiti nobenih zanesljivih smernic glede tega, kako živeti zares smiselno. Pravzaprav tiste, ki dovolijo, da nanje vplivajo takšni ljudje, premetava »kakor na valovih in [. . .] jih sem ter tja [nosi] vsak veter nauka«. (Efež. 4:14)

2., 3. a) Zakaj je Jehova »edini moder«? b) V čem se modrost, ki jo daje Bog, razlikuje od modrosti tega sveta?

2 Kako drugače pa se godi tistim, ki si pridobivajo pravo modrost, katere vir je Bog Jehova! V Bibliji piše, da je Jehova »edini moder«. (Rim. 16:27) O vesolju ve prav vse, med drugim tudi to, kako je sestavljeno in kaj se je z njim dogajalo v preteklosti. On je tudi postavil vse fizikalne zakone v naravi, na katere se ljudje opirajo pri svojem raziskovanju. Zato nanj človeške iznajdbe in filozofija tako imenovanih genialnih umov ne naredijo nobenega vtisa. »Modrost tega sveta je namreč pri Bogu neumnost.« (1. Kor. 3:19)

3 Iz Biblije izvemo, da Jehova »daje modrost« svojim služabnikom. (Preg. 2:6) Ta modrost v nasprotju s človeškimi filozofijami ni nejasna in neotipljiva. Velik poudarek daje zdravi presoji ter temelji na točnem poznavanju in razumevanju. (Beri Jakob 3:17.) Apostol Pavel, ki je občudoval Jehovovo modrost, je napisal: »O globočina Božjega bogastva, modrosti in spoznanja! Kako nedoumljive so njegove sodbe in neizsledljive njegove poti!« (Rim. 11:33) Ker je Jehova neskončno moder, smo lahko prepričani, da bomo najbolje živeli, če bomo upoštevali njegove zakone. Navsezadnje bolj od kogar koli ve, kaj potrebujemo, da bi bili srečni. (Preg. 3:5, 6)

Jezus – »spreten delavec«

4. V čem se med drugim kaže Jehovova modrost?

4 Jehovovo modrost lahko poleg drugih njegovih neprekosljivih lastnosti prepoznamo v stvareh, ki jih je ustvaril. (Beri Rimljanom 1:20.) V vsakem delu njegovih rok, od najmanjšega pa do največjega, se zrcali kakšna poteza njegove osebnosti. Ne glede na to, kam pogledamo – proti nebu nad nami ali proti tlom pod našimi nogami – vidimo obilico dokazov za obstoj neizmerno modrega in ljubečega Stvarnika. Če opazujemo reči, ki jih je ustvaril, lahko o njem veliko izvemo. (Ps. 19:1; Iza. 40:26)

5., 6. a) Kdo je poleg Jehova še sodeloval pri ustvarjanju? b) Kaj bomo pregledovali v nadaljevanju in zakaj?

5 Ko je Jehova ustvarjal »nebesa in zemljo«, ni bil sam. (1. Mojz. 1:1) Biblija nakazuje, da je Jehova veliko prej, preden je ustvaril fizično vesolje, ustvaril duhovno bitje, po katerem je naredil »vse drugo«. To je bil Božji edinorojeni Sin, »prvorojenec vsega stvarstva«, ki je kasneje prišel na zemljo kot človek Jezus. (Kol. 1:15–17) Tako kakor Jehova je tudi Jezus moder. Pravzaprav je v 8. poglavju Pregovorov predstavljen kot poosebljena modrost. V tem poglavju je opisan tudi kot »spreten delavec« (NW) Boga Jehova. (Preg. 8:12, 22–31)

6 Fizično stvarstvo torej odkriva tako Jehovovo modrost kot tudi modrost njegovega spretnega delavca Jezusa. Iz stvarstva se lahko naučimo marsikaj dragocenega. Poglejmo si štiri Jehovova stvarjenja, ki so v Pregovorih 30:24–28 opisana kot »nagonsko modra« (NW). *

Zgled marljivosti

7., 8. Katera dejstva glede mravlje te navdušijo?

7 Ko si pobliže pogledamo oblikovanost in dejavnost živih bitij, celo tistih, za katera bi lahko rekli, da so »najmanjša na zemlji«, se utegnemo od njih marsikaj naučiti. Premislimo na primer o nagonski modrosti, s katero je obdarjena mravlja. (Beri Pregovori 30:24, 25NW.) *

8 Nekateri raziskovalci so prepričani, da na vsakega človeka pride najmanj 200.000 mravelj, ki so zelo zaposlene s svojimi opravili bodisi pod zemljo bodisi nad njo. Mravlje živijo v kolonijah in se običajno delijo na matice, samce in delavke. Vsaka skupina prispeva svoj del pri skrbi za mravljišče. Južnoameriška krojaška mravlja denimo slovi po svojih vrtnarskih sposobnostih. Ta majcena žuželka svoje nasade gliv gnoji, presaja in obrezuje tako, da kar najbolje obrodijo. Raziskovalci so tudi ugotovili, da ta spretna »vrtnarica« prilagaja količino svojega dela temu, koliko hrane trenutno potrebuje kolonija. *

9., 10. Kako lahko posnemamo marljivo mravljo?

9 Od mravelj se lahko marsikaj naučimo. Na primer to, da si moramo marljivo prizadevati, če želimo doseči dobre rezultate. V Bibliji piše: »Pojdi k mravlji, o lenuh, oglej si pota njena in uči se modrosti: nima vodnika, nadzornika ali zapovednika, vendar pripravlja po leti hrano svojo, ob žetvi znaša, kar bo uživala.« (Preg. 6:6–8) Tako Jehova kot njegov spretni delavec Jezus sta marljiva. »Moj Oče dela vse do zdaj in tudi jaz delam,« je rekel Jezus. (Jan. 5:17)

10 Kot Božji in Kristusovi posnemovalci moramo biti tudi mi marljivi. Vsi bi morali biti »zelo zaposleni v Gospodovem delu«, ne glede na nalogo, ki jo imamo v Božji organizaciji. (1. Kor. 15:58) Zato je prav, da upoštevamo Pavlov nasvet kristjanom v Rimu: »Pri svojem delu ne bodite leni. Prekipevajte od duha. Sužnjujte Jehovu.« (Rim. 12:11) Nič, kar delamo zato, da bi izpolnjevali Jehovovo voljo, ni zaman, saj nam Biblija zagotavlja: »Bog ni nepravičen, da bi pozabil vaše delo in ljubezen, ki ste jo pokazali do njegovega imena.« (Heb. 6:10)

Zaščita pred duhovno škodo

11. Opiši nekaj značilnosti skalnega jazbeca.

11 Skalni oziroma pečinski jazbec je še eno sorazmerno majhno bitje, od katerega se lahko naučimo marsikaj pomembnega. (Beri Pregovori 30:26.) Nekoliko spominja na večjega zajca, le da ima majhna zaobljena ušesa in kratke noge. Ta živalca živi na skalnatih področjih. Pred plenilci ga ščitijo njegov ostri vid pa tudi špranje in skalnate razpoke, kamor se lahko zateče ob nevarnosti. Najbolj mu ustreza življenje v tesno povezani skupnosti, ki mu zagotavlja zaščito, pozimi pa tudi toploto. *

12., 13. Kaj se lahko naučimo od skalnega jazbeca?

12 Kaj se lahko naučimo od skalnega jazbeca? Kot prvo, opazimo lahko, da poskrbi za to, da ni lahek plen. Ker ima oster vid, že od daleč zagleda plenilce. Poleg tega se zadržuje v bližini špranj in razpok, ki mu dajejo varno zavetje. Podobno tudi mi potrebujemo oster duhovni vid, da bi lahko zaznali nevarnosti, ki prežijo na nas v tem Satanovem svetu. Apostol Peter je prigovarjal kristjanom: »Bodite razsodni, budno pazite. Vaš nasprotnik, Hudič, hodi okrog kakor rjoveč lev in si prizadeva, da bi koga požrl.« (1. Pet. 5:8) Ko je bil Jezus na zemlji, je ves čas budno pazil, da bi takoj prepoznal vsak Satanov napad na svojo značajnost. (Mat. 4:1–11) Kako dober zgled je dal s tem svojim sledilcem!

13 Da bi bili lahko tudi mi tako čuječi, moramo med drugim s pridom izkoristiti duhovno zaščito, ki nam jo ponuja Jehova. Zato ne bi smeli zanemarjati preučevanja Božje Besede in obiskovanja krščanskih shodov. (Luk. 4:4; Heb. 10:24, 25) In kakor skalnemu jazbecu koristi, da živi v tesno povezani skupnosti, moramo biti tudi mi močno povezani s sokristjani, saj se lahko le tako »medsebojno spodbuja[mo]«. (Rim. 1:12) S tem da izkoristimo Jehovovo zaščito, pokažemo, da se strinjamo z besedami psalmista Davida: »GOSPOD je skala moja in visoki grad moj in rešitelj moj, Bog mogočni moj, zavetje moje, kamor pribegam.« (Ps. 18:2)

Vztrajni kljub nasprotovanju

14. Kaj bi lahko rekli za cel roj kobilic, pa čeprav ena sama kobilica na nas morda ne naredi nobenega vtisa?

14 Nekaj pa se lahko naučimo tudi od kobilice. Ena sama kobilica, ki meri v dolžino le kakih pet centimetrov, morda ni ravno strah zbujajoča, cel roj pa vsekakor je. (Beri Pregovori 30:27.) Armada teh neutrudnih žuželk, ki slovijo po svojem nenasitnem teku, lahko celoten pridelek na polju na mah požre do zadnje rastlinice. Biblija primerja zvok bližajočega se roja kobilic oziroma drugih žuželk z ropotom bojnih vozov in prasketanjem ognjenih zubljev, ki požirajo strnišče. (Joel 2:3, 5) Ljudje so že skušali ustaviti roje kobilic z ognjem, vendar se je ta metoda običajno izkazala za neučinkovito. Zakaj? Poginule kobilice s svojimi telesi pogasijo ogenj, zato lahko druge kobilice neovirano nadaljujejo svoj pohod. Roj kobilic kljub temu, da nima kralja oziroma vodja, deluje kakor dobro organizirana vojska in premaga praktično vsako oviro na svoji poti. * (Joel 2:25)

15., 16. Kako so današnji oznanjevalci Kraljestva podobni roju kobilic?

15 Prerok Joel je primerjal vedenje kobilic z dejavnostjo Jehovovih služabnikov. Napisal je: »Tekajo kakor junaki, kakor vojščaki naskakujejo zid; vsak gre ravno svojo pot, njihove steze se ne zapletajo; drug se ob drugega ne zadeva, vsak hodi po svoji stezi; najsi kdo pade pod strelom, njih bojna vrsta se ne pretrga.« (Joel 2:7, 8, Ekumenska izdaja)

16 Kako primerno ta prerokba opiše današnje oznanjevalce Božjega kraljestva! Njihovega oznanjevanja ne more ustaviti noben »zid« oziroma nasprotovanje. Posnemajo namreč Jezusa, ki je kljub zaničevanju mnogih vztrajno delal to, kar je od njega pričakoval Bog. (Iza. 53:3) Resda nekateri kristjani »pade[jo] pod strelom«, kar pomeni, da zaradi svoje vere umrejo mučeniške smrti, toda oznanjevalsko delo se vseeno še naprej opravlja in število kraljestvenih oznanjevalcev kar naprej raste. Pravzaprav se je dobra novica o Kraljestvu pogosto ravno zaradi preganjanja razširila med ljudi, ki je sicer ne bi nikoli slišali. (Apd. 8:1, 4) Ali si pri svojem oznanjevanju tako vztrajen kakor kobilica, in to tudi takrat, ko se srečaš z ravnodušnostjo oziroma nasprotovanjem? (Heb. 10:39)

Oklepajmo se dobrega

17. Zakaj se gekonova stopala tako dobro oprijemajo gladkih površin?

17 Za majcenega kuščarja gekona se zdi, da kljubuje gravitaciji. (Beri Pregovori 30:28, NW.) * Pravzaprav se znanstveniki čudijo temu, da se lahko to bitjece podi po stenah in celo po gladkem stropu, ne da bi padlo. Kako mu to uspe? Skrivnost ni v prisesalnih kapicah niti v tem, da bi proizvajal nekakšno lepilo. Vsak od gekonovih prstov ima močno nagubano blazinico, iz katere štrli na tisoče dlačic. Vsaka od njih pa je lahko razcepljena na stotine konic, ki imajo na koncu obliko krožnička. Privlačna medmolekularna sila, ki povzroča, da se konice prisesajo na površino, je dovolj močna, da bi lahko kljubovala teži, večji od gekonove – tudi ko živalica dirja po stekleni površini, obrnjena z glavo navzdol. Raziskovalci, ki so navdušeni nad gekonovimi sposobnostmi, pravijo, da bi lahko po vzorcu njegovega stopala izdelali sintetične materiale, ki bi bili zelo učinkovito oprijemalno sredstvo. *

18. Kaj lahko storimo, da bi se vedno oklepali dobrega?

18 Kaj se lahko naučimo od gekona? Biblija nam svetuje: »Močno sovražite hudo, oklepajte pa se dobrega.« (Rim. 12:9) Nezdrav vpliv, ki danes prežema Satanov svet, bi nas lahko navedel na to, da se ne bi več trdno oklepali Božjih načel. Na primer, naša odločenost, da bomo delali, kar je prav, bi lahko pričela plahneti zaradi druženja s tistimi, ki ne živijo po Božjih zakonih – bodisi v šoli bodisi v službi ali pa pri kakem razvedrilu, ki ga Bog ne odobrava. Zato ne dovoli, da se ti zgodi kaj takšnega! Božja Beseda svari: »Ne štej sam sebe za modrega.« (Preg. 3:7) Raje upoštevajmo modri nasvet, ki ga je dal Mojzes Božjemu starodavnemu ljudstvu: »GOSPODA, svojega Boga, se boj, njemu služi, njega se oklepaj.« (5. Mojz. 10:20) Če se bomo oklepali Jehova, bomo posnemali Jezusa, o katerem je bilo rečeno: »Ljubil si pravičnost in sovražil nezakonitost.« (Heb. 1:9)

Kaj se lahko naučimo iz stvarstva

19. a) Katere Jehovove lastnosti si sam opazil v stvarstvu? b) Kako nam lahko koristi modrost, ki izvira od Boga?

19 Videli smo, da so Jehovove lastnosti jasno razvidne iz stvari, ki jih je naredil, in da se lahko od njih naučimo marsikaj dragocenega. Več ko odkrijemo o Jehovovih delih, bolj smo očarani nad njegovo modrostjo. Če bomo spoznavali modrost, ki izvira od Boga, bomo že danes bolj srečni, v časih, ki prihajajo, pa tudi zaščiteni. (Prop. 7:12) Takrat bomo na lastni koži občutili, kako resnično je zagotovilo iz Pregovorov 3:13, 18, kjer piše: »Blagor človeku, ki doseza modrost, in človeku, ki napreduje v umnosti! Drevo življenja imajo, ki se nje poprimejo, in srečen je, kdor se je drži.«

[Podčrtni opombi]

^ odst. 6 V podčrtnih opombah je navedeno gradivo, ki ga bodo verjetno še posebej z veseljem raziskali mladi in zatem o prebranem tudi komentirali pri občinskem preučevanju Stražnega stolpa.

^ odst. 7 Pregovori 30:24, 25, NW, se glasijo: »Štiri bitja so, ki so med najmanjšimi na zemlji, vendar so nagonsko modra: mravlje niso močno ljudstvo, pa vendar si poleti pripravljajo hrano.«

^ odst. 8 Za več informacij glede krojaške mravlje glej Prebudite se!, 22. marec 1997, stran 31, in 22. maj 2002, stran 31.

^ odst. 11 Za več informacij o skalnem jazbecu glej Prebudite se!, 8. september 1990, strani 15–16, v angleščini.

^ odst. 14 Za več informacij o kobilici glej Prebudite se!, 22. oktober 1976, stran 11, v angleščini; 8. julij 1993, stran 24, in 8. april 1984, stran 22.

^ odst. 17 Pregovori 30:28, NW, se glasijo: »Kuščar se vsega oprijema s svojimi nogami in prebiva v kraljevih palačah.«

^ odst. 17 Za več informacij o gekonu glej Prebudite se!, april 2008, stran 26.

Ali se spomniš?

Kaj uporabnega se naučimo od . . .

• mravlje?

• skalnega jazbeca?

• kobilice?

• gekona?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 16]

Ali si tako marljiv kakor krojaška mravlja?

[Sliki na strani 17]

Skalni jazbec si najde zaščito v tesno povezani skupnosti. Ali ravnaš enako?

[Sliki na strani 18]

Krščanski oznanjevalci so vztrajni kakor kobilice.

[Slika na strani 18]

Tako kakor se gekon oprijema površine, se kristjani oklepamo dobrega.

[Vir slike]

Stockbyte/Getty Images