Go Lemoga Moše Yo Mogolo
Go Lemoga Moše Yo Mogolo
“Jehofa Modimo o tla le tsošetša moporofeta wa go swana le nna gare ga bana babo lena. Le mo theetšeng.”—DIT. 3:22.
1. Jesu Kriste o tutueditše histori bjang?
NYWAGA e dikete tše pedi e fetilego, go belegwa ga ngwana yo a itšego wa mošemanyana go ile gwa baka gore barongwa kua legodimong ba tumiše Modimo ba theeditšwe ke badiši ba itšego. (Luka 2:8-14) Nywaga e 30 ka morago, ngwana yo yoo ga bjale e bego e le lesogana, o ile a thoma bodiredi bjo bo ilego bja tšea nywaga e meraro le seripa, eupša e le bjo bo ilego bja fetoša histori. Radihistori wa lekgolong la bo-19 la nywaga e lego Philip Schaff o ile a tutueletšega go bolela ka lesogana le gore: “Ka ntle le go ngwala lefoko le tee, le tutueditše bangwadi ba dipuku, la nea bangwadi ba dithero le dipolelo dihlogo tšeo ba ka ngwalago ka tšona, la tutuetša dipoledišano, bathadi ba diswantšho gotee le bangwadi ba dikoša go feta banna ka moka ba hlompšhago ba mehleng ya bogologolo le ya lehono.” Lesogana leo le makatšago e be e le Jesu Kriste.
2. Ke’ng seo moapostola Johane a se boletšego ka Jesu le bodiredi bja Gagwe?
2 Moapostola Johane o ngwadile pego ya bodiredi bja Jesu gomme mafelelong a yona a re: “Ge e le gabotse, go na le dilo tše dingwe tše dintši tšeo Jesu a di dirilego, tšeo ge e ba di be di ka ngwalwa ka botlalo, ke naganago gore lefase ka bolona le be le ka se kgone go rwala mangwalo a go phuthwa ao a ngwadilwego.” (Joh. 21:25) Johane o be a tseba gore o be a ka kgona go ngwala karolo e nyenyane feela ya dilo ka moka tšeo Jesu a di boletšego le go di dira nywageng yeo e meraro le seripa e tletšego ditiragalo. Lega go le bjalo, ditiragalo tša histori tšeo Johane a di begilego ka Ebangeding ya gagwe ke tša bohlokwa kudu.
3. Re ka oketša bjang kwešišo ya rena mabapi le karolo yeo Jesu a e kgathago morerong wa Modimo?
3 Ka ntle le dipego tša bohlokwa tše nne tša Diebangedi, dikarolo tše dingwe tša Beibele di na le ditaba tše matlafatšago tumelo tša mabapi le bophelo bja Jesu. Ka mohlala, dipego tša Beibele tša banna ba itšego ba bego ba botega bao ba phetšego pele Jesu a belegwa di na le tsebišo yeo e re thušago go kwešiša ka botlalo karolo yeo Jesu a e kgathago morerong wa Modimo. Anke re ahla-ahleng tše dingwe tša tšona.
Banna ba Bogologolo Bao ba Bego ba Swantšhetša Kriste
4, 5. Ke bomang bao ba bego ba swantšhetša Jesu, gona ka ditsela dife?
4 Johane gotee le bangwadi ba bangwe ba bararo ba Diebangedi ba šupa Moše, Dafida le Solomone e le banna bao ba bego ba swantšhetša Jesu e le Motlotšwa wa Modimo le Kgoši ya nakong e tlago. Ke ka tsela efe bahlanka bao ba Modimo ba re neago ponelo-pele ya Jesu, gona re ka ithuta’ng dipegong tše?
5 Ka boripana, Beibele e re botša gore Moše e be e le moporofeta, mmoelanyi le mophološi. Go bjalo le ka Jesu. Dafida e be e le modiši le kgoši yeo e ilego ya fenya manaba a Isiraele. Jesu le yena ke modiši le kgoši ya mofenyi. (Hesek. 37:24, 25) Ge a be a sa botega, Solomone e be e le mmuši yo bohlale gomme Baisiraele ba ile ba thabela khutšo ka tlase ga bogoši bja gagwe. (1 Dikx. 4:25, 29) Jesu le yena o bohlale kudu gomme o bitšwa “Kxoši ya kaxišô.” (Jes. 9:5) Go molaleng gore karolo ya Kriste Jesu e swana le ya banna bao ba bogologolo, eupša karolo yeo Jesu a e kgathago morerong wa Modimo ke e kgolo kudu. Sa pele, anke re bapišeng Jesu le Moše gomme re bone kamoo papišo yeo e ka re thušago go kwešiša ka botlalo karolo yeo Jesu a e kgathago morerong wa Modimo.
Moše—Ketapele ya Jesu
6. Moapostola Petro o hlalositše bohlokwa bja go theetša Jesu bjang?
6 Nakwana ka morago ga Pentekoste ya 33 C.E., moapostola Petro o ile a tsopola boporofeta bjo bo ilego bja phethagatšwa ke Jesu Kriste. Petro o be a eme pele ga lešaba la barapedi ka tempeleng. Batho bao ba ile ba “[makala] wa go hloka molomo” ge Petro le Johane ba fodiša monna yo a belegwego a golofetše gomme ka moka ba tla ba kitima gore ba tlo bona seo se diregilego. Petro o ile a hlalosa gore tiro yeo e makatšago e diregile ka gobane moya o mokgethwa wa Jehofa o be o šoma ka Jesu Kriste. Ke moka, ge a tsopola Mangwalong a Seheberu o itše: “Ge e le gabotse, Moše o itše, ‘Jehofa Modimo o tla le tsošetša moporofeta wa go swana le nna gare ga bana babo lena. Le mo theetšeng dilong ka moka tšeo a le botšago tšona.’”—Dit. 3:11, 22, 23; bala Doiteronomio 18:15, 18, 19.
7. Ke ka baka la’ng batheetši ba Petro ba be ba ka kwešiša mantšu a mabapi le moporofeta yo mogolo go Moše?
7 Go ka direga gore batheetši ba Petro ba be ba tlwaetše mantšu ao a Moše. Ka ge e le Bajuda, ba be ba hlompha Moše kudu. (Doit. 34:10) Ba be ba fagahletše go tla ga moporofeta yo mogolo go Moše. Moporofeta yoo e be e ka se fo ba motlotšwa wa Modimo go swana le Moše, eupša e be e tla ba Mesia, “Kriste wa Modimo, Mokgethwa” wa Jehofa.—Luka 23:35; Baheb. 11:26.
Dilo Tšeo Jesu le Moše ba Swanago ka Tšona
8. Go na le go swana gofe magareng ga bophelo bja Moše le bja Jesu?
8 Bophelo bja Jesu bja lefaseng bo be bo swana le bja Moše ka ditsela tše itšego. Ka mohlala, ge e be e sa le bana, Moše le Jesu ba ile ba phologa go bolawa ke babuši ba bagateledi. (Ek. 1:22–2:10; Mat. 2:7-14) Go tlaleletša moo, bobedi bja bona ba ile ba ‘bitšwa ba le Egipita.’ Moporofeta Hosea o itše: “Isiraele ke mo ratile mola a sa le ’soxana; morwa wa-ka ke mmiditše kua Egipita.” (Hos. 11:1) Mantšu a Hosea a be a šupa nakong e fetilego ge setšhaba sa Isiraele se be se ntšhwa Egipita se le ka tlase ga moetapele yo a kgethilwego ke Modimo e lego Moše. (Ek. 4:22, 23; 12:29-37) Lega go le bjalo, mantšu a Hosea a be a sa bolele ka tiragalo ya nakong e fetilego feela, eupša gape a be a bolela ka ya nakong e tlago. Mantšu a gagwe e be e le boporofeta bjo bo phethagaditšwego ge Josefa le Maria ba boa Egipita ba e-na le Jesu ka morago ga lehu la Kgoši Heroda.—Mat. 2:15, 19-23.
9. (a) Moše le Jesu ba dirile mehlolo efe? (b) Hlalosa dilo tše dingwe tšeo Jesu le Moše ba swanago ka tšona. (Bona lepokisi le rego “Ditsela tše Oketšegilego Tšeo Jesu a Bego a Swana le Moše ka Tšona,” go letlakala 26.)
9 Moše le Jesu ba ile ba dira mehlolo gomme ka go realo ba bontšha gore Jehofa o a ba thekga. Ge e le gabotse, Moše ke motho wa mathomo historing wa go dira mehlolo. (Ek. 4:1-9) Ka mohlala, Moše o ile a dira mehlolo e akaretšago meetse ge a laela gore meetse a Nile gotee le a meedi ya yona a fetoge madi, o ile a aroganya Lewatle le Lehwibidu gomme a dira gore meetse a tšwe lefsikeng leganateng. (Ek. 7:19-21; 14:21; 17:5-7) Jesu le yena o ile a dira mehlolo e akaretšago meetse. Mohlolo wa gagwe wa pele e bile wa go fetoša meetse go ba beine monyanyeng wa lenyalo. (Joh. 2:1-11) Ka morago, o ile a homotša ledimo Lewatleng la Galilea. Lebakeng le lengwe, o ile a ba a sepela godimo ga meetse! (Mat. 8:23-27; 14:23-25) Dilo tše dingwe tšeo Moše le Jesu e lego Moše yo Mogolo ba swanago ka tšona di ka bonwa lepokising leo le lego go letlakala 26.
Lemoga Kriste Bjalo ka Moporofeta
10. Moporofeta wa kgonthe ke motho wa mohuta mang, gona ke ka baka la’ng Moše e be e le moporofeta yo bjalo?
10 Batho ba bantši ba nagana ka moporofeta e le motho yo a bolelago dilo tšeo di tlago go direga nakong e tlago, eupša yeo ke feela karolo ya boikarabelo bja moporofeta. Moporofeta wa kgonthe ke mmoleledi yo a buduletšwego wa Jehofa yo a bolelago “matete a Modimo.” (Dit. 2:11, 16, 17) Gare ga dilo tše dingwe, go porofeta ga gagwe go ka akaretša go bolela ditiragalo tša nakong e tlago, go utolla dikarolo tša morero wa Jehofa goba go bolela dikahlolo tša Modimo. Moše e be e le moporofeta yo bjalo. O boletše e sa le pele kotlo e nngwe le e nngwe go Dikotlo tše Lesome tšeo di ilego tša wela Egipita. O ile a hloma kgwerano ya Molao kua Sinai. Le gona, o ile a ruta setšhaba thato ya Modimo. Lega go le bjalo, moporofeta yo mogolo go Moše o be a tla tla mafelelong.
11. Jesu o phethagaditše bjang karolo ya go ba moporofeta yo mogolo go Moše?
11 Ka morago lekgolong la pele la nywaga, Sakaria o ile a hlankela bjalo ka moporofeta ge a be a utolla morero wa Modimo mabapi le morwa wa gagwe e lego Johane. (Luka 1:76) Morwa yoo o ile a ba Johane Mokolobetši yo a ilego a tsebatša go tla ga moporofeta yo mogolo go Moše yo e bego e le kgale a letilwe, e lego Jesu Kriste. (Joh. 1:23-36) E le moporofeta, Jesu o boletše dilo tše dintši e sa le pele. Ka mohlala, o boletše ka lehu la gagwe, a bolela e sa le pele kamoo a tlago go hwa ka gona, moo a tlago go hwela gona le gore o be a tla bolawa ke bomang. (Mat. 20:17-19) Jesu o boletše e sa le pele ka go fedišwa ga Jerusalema le tempele ya yona, e lego seo se ilego sa makatša batheetši ba gagwe. (Mar. 13:1, 2) Diporofeto tša gagwe di phethagala go fihla le mehleng ya rena.—Mat. 24:3-41.
12. (a) Jesu o theile bjang motheo bakeng sa modiro wa lefase ka bophara wa boboledi? (b) Ke ka baka la’ng re latela mohlala wa Jesu lehono?
12 Go tlaleletša go beng moporofeta, Jesu e be e le mmoledi le morutiši. O be a bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo gomme ga go yo a ilego a bolela ka sebete go mo feta. (Luka 4:16-21, 43) E be e le morutiši yo a nago le bokgoni kudu. Ba bangwe bao ba ilego ba mo kwa ba itše: “Ga go motho yo a kilego a bolela ka mokgwa wo.” (Joh. 7:46) Jesu o be a fišega maitekong a gagwe a go gaša ditaba tše dibotse gomme o ile a tutuetša balatedi ba gagwe gore ba fišegele Mmušo ka tsela e swanago. Ka go rialo, o ile a thea motheo wa modiro wa lefase ka bophara wa go bolela le go ruta wo o sa dutšego o tšwela pele. (Mat. 28:18-20; Dit. 5:4) Ngwagola, balatedi ba Kriste ba ka bago dimilione tše šupa ba feditše diiri tše ka bago 1 500 000 000 ba bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo gomme ba ruta bao ba thabelago ditherešo tša Beibele. Na o tšea karolo ka mo go tletšego modirong wo?
13. Ke’ng seo se tla re thušago go ‘dula re phafogile’?
13 Ga go na pelaelo gore Jehofa o phethagaditše boporofeta bja go tsoša moporofeta yo a swanago le Moše. Tsebo yeo e go kgoma bjang? Na e go nea kgodišego e oketšegilego ya gore diporofeto tša mabapi le bokamoso bja rena di tla phethagatšwa? Ee, go naganišiša ka mohlala wa Moše yo Mogolo go re tutueletša gore re ‘dule re phafogile gomme re hlaphogetšwe monaganong’ mabapi le seo Modimo a tlago go se dira kgaufsinyane.—1 Bathes. 5:2, 6.
Tšeela Kriste Godimo Bjalo ka Mmoelanyi
14. Moše e bile mmoelanyi magareng ga Baisiraele le Jehofa bjang?
14 Go etša Moše, Jesu e be e le mmoelanyi. Mmoelanyi o šoma bjalo ka leporogo magareng ga dihlopha tše pedi. Moše e be e le mmoelanyi magareng ga Jehofa le Baisiraele a diriša kgwerano ya Molao. Ge e ba barwa ba Jakobo ba be ba theetša melao ya Modimo, ba be ba tla dula ba kgethegile go Modimo, e le phuthego ya gagwe. (Ek. 19:3-8) Kgwerano yeo e ile ya tšwela pele e šoma go tloga ka 1513 B.C.E. go fihla lekgolong la pele la nywaga C.E.
15. Ke ka tsela efe Jesu e lego mmoelanyi yo mogolo?
15 Ka 33 C.E., Jehofa o ile a thea kgwerano e kaone le Isiraele yo mofsa, e lego “Isiraele wa Modimo” yeo e ilego ya fetoga phuthego ya lefase ka bophara yeo e bopilwego ka Bakriste ba tloditšwego. (Bagal. 6:16) Le ge kgwerano ya Moše e be e akaretša melao yeo e ngwadilwego ke Modimo letlapeng, kgwerano ya Jesu ke e phagamego. Melao ya yona e ngwadilwe ke Modimo dipelong tša batho. (Bala 1 Timotheo 2:5; Baheberu 8:10.) Ka go rialo, ga bjale “Isiraele wa Modimo” ke leruo le le kgethegilego la Modimo, “setšhaba seo se tšweletšago dienywa” tša Mmušo wa Mesia. (Mat. 21:43) Ditho tša setšhaba seo sa moya ke batšea-karolo kgweranong yeo e mpsha. Lega go le bjalo, ga e hole tšona feela. Mašaba a sa balegego, gaešita le batho ba bantši bao ga bjale ba robetšego lehung, ba tla amogela ditšhegofatšo tša ka mo go sa felego ka baka la kgwerano yeo e kgolo.
Tšeela Jesu Godimo Bjalo ka Mophološi
16. (a) Jehofa o ile a diriša Moše ka ditsela dife go phološa Baisiraele? (b) Go ya ka Ekisodo 14:13, Mothopo wa tlhakodišo ke mang?
16 Bošegong bja bona bja mafelelo pele ba e-tšwa Egipita, bana ba bangwe ba Baisiraele ba be ba le kotsing e kgolo. Go se go ye kae, morongwa wa Modimo o be a tla feta nageng ya Egipita gomme a bolaya maitšibulo ka moka. Jehofa o ile a botša Moše gore maitšibulo a Baisiraele a be a tla phologa ge e ba Baisiraele ba ka tšea madi a kwana ya Paseka gomme ba a tlotša dijakwaneng tša bona. (Ek. 12:1-13, 21-23) Go ile gwa ba bjalo. Ka morago, setšhaba ka moka se be se le kotsing e kgolo. Se be se kgakgetšwe magareng ga Lewatle le Lehwibidu le dikoloi tša ntwa tša Baegipita tšeo di ba kitimišago. Jehofa o ile a ba phološa gape a diriša Moše yo a ilego a aroganya meetse a lewatle.—Ek. 14:13, 21.
17, 18. Ke ka ditsela dife Jesu e lego mophološi yo mogolo go feta Moše?
17 Gaešita le ge mediro yeo ya phološo e be e le e megolo, phološo ye Jehofa a e dirilego ka Jesu ke e kgolo le go feta. Jesu ke tsela yeo ka yona batho ba kwago ba phološwago bokgobeng bja sebe. (Baroma 5:12, 18) Le gona, phološo yeo ke “phološo e sa felego.” (Baheb. 9:11, 12) Leina Jesu le bolela “Jehofa ke Phološo.” Bjalo ka Mohlakodiši wa rena goba Mophološi, Jesu ga a re phološe feela dibeng tša nakong e fetilego, eupša o re bulela tsela ya go thabela bokamoso bjo bo kgahlišago. Ka go phološa balatedi ba gagwe bokgobeng bja sebe, Jesu o ba phološa kgalefong ya Modimo gomme o ba tliša tswalanong e lerato le Jehofa.—Mat. 1:21.
18 Ka nako e swanetšego, go hlakodiša batho sebeng ga Jesu go tla akaretša tokologo ditla-moragong tše sehlogo tša sebe—bolwetši gaešita le lehu. E le gore o bone ka leihlo la kgopolo gore seo se tla bolela eng, nagana ka seo se diregilego ge Jesu a e-ya lapeng la monna yo mongwe yo a bitšwago Jairo, yoo morwedi wa gagwe wa nywaga e 12 a bego a hwile. Jesu o ile a kgodiša Jairo ka gore: “O se ke wa boifa, wena e-ba le tumelo feela, gomme yena o tla phološwa.” (Luka 8:41, 42, 49, 50) Ngwanenyana yoo o ile a tsoga bahung feela bjalo ka ge Jesu a be a boletše! Na o ka akanya kamoo batswadi ba gagwe ba bego ba thabile ka gona? Ge e ba go le bjalo, gona o ka akanya kamoo re tlago go thaba ka gona nakong ya tsogo ya bahu ge “bohle bao ba lego mabitleng a kgopotšo ba tlago go kwa lentšu la [Jesu] gomme ba tšwa.” (Joh. 5:28, 29) Ka kgonthe, Jesu ke Mophološi, Mohlakodiši wa rena!—Bala Ditiro 5:31; Tito 1:4; Kut. 7:10.
19, 20. (a) Go naganišiša ka karolo ya Jesu e le Moše yo Mogolo go re kgoma bjang? (b) Sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla eng?
19 Go tseba gore re ka kgona go thuša batho go holwa ke mediro ya Jesu ya phološo go re gapeletša go tšea karolo modirong wa go bolela le go ruta. (Jes. 61:1-3) Go oketša moo, go naganišiša ka karolo ya Jesu bjalo ka Moše yo Mogolo go matlafatša kgodišego ya rena ya gore o tla hlakodiša balatedi ba gagwe ge a e-tla go phethagatša kahlolo go ba kgopo.—Mat. 25:31-34, 41, 46; Kut. 7:9, 14.
20 Ee, Jesu ke Moše yo Mogolo. O dirile dilo tše dintši tše kgahlišago tšeo Moše a bego a ka se ke a di dira. Mantšu a Jesu e le moporofeta le mediro ya gagwe e le mmoelanyi a kgoma batho ka moka. E le mohlakodiši, Jesu o tliša phološo ya ka mo go sa felego, e sego ya nakwana, bathong ba rekollegago. Lega go le bjalo, go na le mo gontši mo re ka ithutago gona ka Jesu go banna ba botegago ba bogologolo. Sehlogo se se latelago se tla ahla-ahla kamoo Jesu e bego e le Dafida yo Mogolo le Solomone yo Mogolo.
Na o ka Hlalosa?
Ke ka tsela efe Jesu e lego yo mogolo go Moše bjalo ka
• moporofeta?
• mmoelanyi?
• mophološi?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 26]
Ditsela tše Oketšegilego Tšeo Jesu a bego a swana le Moše ka Tšona
□ Bobedi bja bona ba ile ba tlogela maemo a phagamego e le gore ba hlankele Jehofa le batho gagwe.—2 Bakor. 8:9; Bafil. 2:5-8; Baheb. 11:24-26.
□ Bobedi bja bona ba hlanketše e le batlotšwa goba ‘bo-kriste.’—Mar. 14:61, 62; Joh. 4:25, 26; Baheb. 11:26.
□ Bobedi bja bona ba be ba emela leina la Jehofa.—Ek. 3:13-16; Joh. 5:43; 17:4, 6, 26.
□ Bobedi bja bona ba be ba le bonolo.—Num. 12:3; Mat. 11: 28-30.
□ Bobedi bja bona ba ile ba fepa mašaba.—Ek. 16:12; Joh. 6:48-51.
□ Bobedi bja bona ba ile ba hlankela bjalo ka baahlodi le banei-molao.—Ek. 18:13; Mal. 4:4; Joh. 5:22, 23; 15:10.
□ Bobedi bja bona ba ile ba newa bolaodi bja ntlo ya Modimo.—Num. 12:7, bapiša le NW; Baheb. 3:2-6.
□ Bobedi bja bona ba hlaloswa e le dihlatse tše botegago tša Jehofa.—Baheb. 11:24-29; 12:1; Kut. 1:5.
□ Ka morago ga ge bobedi bja bona ba hwile, Modimo o ile a tšea ditopo tša bona.—Doit. 34:5, 6; Luka 24:1-3; Dit. 2:31; 1 Bakor. 15:50; Juda 9.