Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Lemoga Jesu—Dafida le Solomone yo Mogolo

Go Lemoga Jesu—Dafida le Solomone yo Mogolo

Go Lemoga Jesu​—Dafida le Solomone yo Mogolo

“Bonang! se se fetago Solomone se mo.”—MAT. 12:42.

1, 2. Go ya ka pono ya batho, ke ka baka la’ng go be go makatša gore Samuele o ile a laelwa gore a tlotše Dafida go ba kgoši?

O BE a sa bonale eka ke kgoši. Go e na le moo, go moporofeta Samuele, e be e le feela mošemanyana yo monyenyane wa modiši. Go oketša moo, motse wa gabo wa Betlelehema o be o se bohlokwa. O ile wa hlaloswa e le o “monyenyane mo xare xa metse ya ba sekete ya Juda.” (Mika 5:1) Lega go le bjalo, mošemanyana yo yo a bego a bonala a se bohlokwa le yo a tšwago motseng o monyenyane, o be a le kgaufsi le go tlotšwa ke moporofeta Samuele gore e be kgoši ya ka moso ya Isiraele.

2 Dafida yo monyenyane e be e se morwa wa pele yoo tatagwe e lego Isai a ilego a mo tliša go Samuele gore a tlotšwe; e bile e be se wa bobedi goba wa boraro. Dafida, e lego morwa wa mafelelo go barwa ba Isai ba seswai, o be a bile a se gona ge Samuele a e-tla ngwakong wa Isai go tlo tlotša yo mongwe wa barwa ba monna yo yo a botegago go ba kgoši e latelago ya naga. Eupša Dafida o be a kgethilwe ke Jehofa gomme se ke sona seo se bego se le bohlokwa.—1 Sam. 16:1-10.

3. (a) Ke’ng seo Jehofa a se lebelelago e le sa bohlokwa kudu ge a hlahloba motho? (b) Nakong ya ge Dafida a tlotšwa, ke’ng seo se ilego sa thoma go šoma go yena?

3 Jehofa o bone seo Samuele a bego a sa kgone go se bona. Modimo o be a kgona go lemoga pelo ya Dafida gomme e be e mo thabiša. Modimo ga a kgahlwe ke ponagalo ya ka ntle, o kgahlwa ke seo motho a lego sona ka gare. (Bala 1 Samuele 16:7.) Ka gona, ge Samuele a lemoga gore Jehofa ga se a kgetha le ge e le ofe wa barwa ba šupago ba Isai, o ile a kgopela gore go bitšwe morwa yo monyenyane yo a bego a le madišong. Pego e re: “Xwa rongwa motho a y’o mmitša. Xomme e be e le e mohubedu, wa mahlô a mabotse, wa sebopêxô sa senatla. Morêna a re: Tsoxa, O mo tlotšê, xobane ké yêna-eo. Samuele a swara lenaka la makhura a mo tlotša bana babô bà le xôna. Mohla woo môya wa Modimo wa tlêla Dafida wa dula mo xo yêna.”—1 Sam. 16:12, 13.

Dafida o be a Swantšhetša Jesu

4, 5. (a) Hlalosa dilo tšeo Dafida le Jesu ba swanago ka tšona. (b) Ke ka baka la’ng Jesu a ka bitšwa Dafida yo Mogolo?

4 Go swana le Dafida, Jesu o belegetšwe Betlelehema, nywaga e 1 100 ka morago ga mehla ya Dafida. Go batho ba bantši, Jesu le yena o be a sa bonale eka ke kgoši. Ke gore, e be e se kgoši yeo ba bantši kua Isiraele ba bego ba e letetše. Lega go le bjalo, go swana le Dafida, o be a kgethilwe ke Jehofa. Go swana le Dafida, o be a ratwa ke Jehofa. * (Luka 3:22) ‘Moya wa Modimo o ile wa thoma go šoma’ le go Jesu.

5 Go na le dilo tše dingwe gape tšeo batho ba ba babedi ba swanago ka tšona. Ka mohlala, Dafida o ile a ekwa ke moeletši wa gagwe e lego Ahitofele gomme Jesu o ile a ekwa ke moapostola wa gagwe e lego Judase Isikariote. (Ps. 41:9; Joh. 13:18) Bobedi Dafida le Jesu ba be ba fišegela lefelo la Jehofa la borapedi kudu. (Ps. 27:4; 69:9; Joh. 2:17) Le gona, Jesu e be e le mojabohwa wa Dafida. Pele Jesu a belegwa, morongwa o ile a botša mmagwe gore: “Jehofa Modimo o tla mo nea sedulo sa bogoši sa Dafida tatagwe.” (Luka 1:32; Mat. 1:1) Lega go le bjalo, ka ge dikholofetšo ka moka tša Mesia di tla phethagatšwa ke Jesu, o feta Dafida kgole. Ke Dafida yo mogolo, Kgoši ya Mesia yeo e bego e le kgale e letetšwe.—Joh. 7:42.

Go Latela Kgoši Yeo e Lego Modiši

6. Ke ka ditsela dife Dafida e bego e le modiši yo botse?

6 Jesu le yena ke modiši. Dika tša modiši yo botse ke dife? Ke motho yo a hlokomelago mohlape wa gagwe gaešita le go o fepa le go o šireletša ka potego le sebete. (Ps. 23:2-4) Ge e be e le mofsa, Dafida e be e le modiši gomme o ile a hlokomela dinku tša tatagwe ka bokgwari. O bontšhitše sebete ge mohlape wa dinku o be o hlaselwa gomme o ile a bea bophelo bja gagwe kotsing e le gore a o šireletše go tau le bere.—1 Sam. 17:34, 35.

7. (a) Ke’ng seo se ilego sa hlamela Dafida boikarabelo bja gagwe e le kgoši? (b) Jesu o bontšhitše bjang gore ke Modiši yo Bolo?

7 Nywaga yeo Dafida a e feditšego a hlokometše dinku mašemong le dithabeng e ile ya mo hlamela mediro le boikarabelo bjo thata bja go diša setšhaba sa Isiraele. * (Ps. 78:70, 71) Jesu le yena o bontšhitše ka mediro ya gagwe gore ke modiši yo a beago mohlala. O matlafatšwa le go hlahlwa ke Jehofa ge a diša “mohlatswana” wa gagwe le “dinku tše dingwe.” (Luka 12:32; Joh. 10:16) Ka go rialo, Jesu ke Modiši yo Bolo. O tseba mohlape wa gagwe gabotse moo e lego gore o bitša nku e nngwe le e nngwe ka leina. O rata dinku tša gagwe kudu moo e lego gore ge a be a le mo lefaseng o ile a ikgafa bakeng sa tšona. (Joh. 10:3, 11, 15) Bjalo ka Modiši yo Bolo, Jesu o fihlelela selo se sengwe seo Dafida a bego a ka se kgone go se fihlelela. Sehlabelo sa gagwe sa topollo se buletše batho tsela ya go phološwa lehung. Ga go na seo se ka mo thibelago go iša “mohlatswana” wa gagwe bophelong bja go se hwe legodimong le go iša “dinku tše dingwe” tša gagwe bophelong bjo bo sa felego lefaseng le lefsa la go loka leo le se nago dibata tše bjalo ka phiri.—Bala Johane 10:27-29.

Latela Kgoši e Fenyago

8. Dafida o bontšhitše bjang gore ke kgoši ya mofenyi?

8 Bjalo ka kgoši, Dafida e be e le mohlabani yo a nago le sebete yo a bego a šireletša naga ya batho ba Modimo gomme ‘Jehofa o ile a ema le Dafida gohle mo a ilego a ya gona.’ Ka tlase ga boetapele bja Dafida, mellwane ya setšhaba e ile ya katološwa go tloga nokeng ya Egipita go ya nokeng ya Eforate. (2 Sam. 8:1-14) Ka thušo ya Jehofa, Dafida o ile a ba mmuši yo matla kudu. Beibele e re: “Tumô ya Dafida ya tšwêla dinaxeng ka moka; Morêna a dira xore dithšaba ka moka di mmoifê.”—1 Kor. 14:17.

9. Hlalosa kamoo Jesu a bilego mofenyi ka gona e le Kgoši e Kgethilwego.

9 Go swana le Kgoši Dafida, Jesu le yena o be a e-na le sebete. Bjalo ka Kgoši e Kgethilwego, o ile a bontšha gore o phagametše batemona gomme a phološa batho diatleng tša bona. (Mareka 5:2, 6-13; Luka 4:36) Gaešita le lenaba le legolo, Sathane Diabolo, ga a na matla go Jesu. Ka thekgo ya Jehofa, Jesu o fentše lefase leo le rapaletšego matleng a Sathane.—Joh. 14:30; 16:33; 1 Joh. 5:19.

10, 11. Karolo ya Jesu e le Kgoši ya Mohlabani kua legodimong ke efe?

10 Nywaga e ka bago 60 ka morago ga lehu la Jesu le go tsošetšwa ga gagwe legodimong, moapostola Johane o ile a bona pono ya boporofeta ya Jesu a le boemong bja gagwe bjalo ka Kgoši ya Mohlabani kua legodimong. Johane o ngwala gore: “Bonang! pere e tšhweu; yo a e nametšego o be a swere bora; a newa mphapahlogo, a tšwela go yo fenya le go feleletša phenyo ya gagwe.” (Kut. 6:2) Monamedi wa pere e tšhweu ke Jesu. O ile “a newa mphapahlogo” ka 1914 ge a be a bewa go ba Kgoši Mmušong wa legodimo. Ka morago ga moo, o ile “a tšwela go yo fenya.” Ee, go swana le Dafida, Jesu ke kgoši e fenyago. Nakwana ka morago ga go bewa bjalo ka Kgoši ya Mmušo wa Modimo, o ile a fenya Sathane le batemona ba gagwe ntweng gomme a ba lahlela lefaseng. (Kut. 12:7-9) Lesolo la gagwe la phenyo le tla tšwela pele go fihlela a “feleletša phenyo ya gagwe,” a fediša tshepedišo e kgopo ya Sathane ka mo go feletšego.—Bala Kutollo 19:11, 19-21.

11 Lega go le bjalo, go swana le Dafida, Jesu le yena ke kgoši e nago le kwelobohloko gomme o tla šireletša “lešaba le legolo” nakong ya Haramagedone. (Kut. 7:9,14) Go feta moo, ka tlase ga pušo ya Jesu le majabohwa gotee le yena, e lego ba 144 000 ba tsošitšwego, go tla ba le “tsogo ya ba lokilego gotee le ba sa lokago.” (Dit. 24:15) Bao ba tsošetšwago lefaseng ba tla ba le tebelelo ya go phela ka mo go sa felego. A bokamoso bjo bo kgahlišago gakaakang bjo bo ba letetšego! Eka ka moka ga rena re ka ikemišetša go tšwela pele re ‘dira tše botse,’ e le gore re tle re phele ge lefase le tlala ka balata ba Dafida yo Mogolo ba lokilego le ba thabilego.—Ps. 37:27-29.

Thapelo ya Solomone ya go Kgopela Bohlale e a Arabja

12. Solomone o ile a rapelela eng?

12 Solomone morwa wa Dafida le yena o be a swantšhetša Jesu. * Ge Solomone e be e-ba kgoši, Jehofa o ile a tšwelela go yena ka toro gomme a re O tla mo nea selo se sengwe le se sengwe seo a se kgopelago. Solomone a ka ba a ile a kgopela mahumo, matla goba bophelo bjo botelele. Go e na le moo, ka go hloka boithati o ile a kgopela Jehofa ka gore: “Byale mphê bohlale le temoxô, ke kxônê xo tšwa le xo tsêna pele xa sethšaba sé; xobane ké mang a kaxo kxôna xo buša sethšaba se sexolo sé sa xaxo?” (2 Kor. 1:7-10) Jehofa o ile a araba thapelo ya Solomone.—Bala 2 Koronika 1:11, 12.

13. Bohlale bja Solomone bo be bo sa bapišwe ka tsela efe gomme Mothopo wa bjona e be e le ofe?

13 Ge feela Solomone a be a botegela Jehofa, mantšu a gagwe a bohlale a be a phagametše a dithaka tša gagwe. Solomone o ile a bolela “diêma tše dikete tše tharo.” (1 Dikx. 4:30, 32, 34) Bontši bja tšona bo ile bja ngwalwa gomme bo sa tšeelwa godimo ke bao ba tsomago bohlale. Kgošigadi ya Seba e ile ya sepela leeto la dikhilomithara tše 2 400 go yo leka bohlale bja Solomone “ka merêrô.” E ile ya kgahlwa ke dipolelo tša Solomone le katlego ya mmušo wa gagwe. (1 Dikx. 10:1-9) Beibele e utolla mothopo wa bohlale bja Solomone ka go re: “Ba lefase ka moka ba belaêla xo bôna Salomo le xo kwa bohlale bya xaxwe byo Modimo a bexo a bo beile pelong ya xaxwe.”—1 Dikx. 10:24.

Latela Kgoši e Bohlale

14. Ke ka ditsela dife Jesu e bego e le “se se fetago Solomone”?

14 Ke motho o tee feela yoo bohlale bja gagwe bo ilego bja phagamela bja Solomone. Motho yoo e be e le Jesu Kriste, yo a ilego a itlhalosa e le “se se fetago Solomone.” (Mat. 12:42) Jesu o ile a bolela “mantšu a bophelo bjo bo sa felego.” (Joh. 6:68) Ka mohlala, Thuto ya Thabeng e godiša melao ya motheo ya diema tše dingwe tša Solomone. Solomone o hlalositše dilo tše mmalwa tšeo di tlišetšago morapedi wa Jehofa lethabo. (Die. 3:13; 8:32, 33; 14:21; 16:20) Jesu o ile gatelela gore lethabo la kgonthe le tlišwa ke dilo tšeo di tswalanago le borapedi bja Jehofa le go phethagatšwa ga dikholofetšo tša Modimo. O itše: “Go thaba bao ba lemogago go nyaka ga bona dilo tša moya, ka ge mmušo wa magodimo e le wa bona.” (Mat. 5:3) Bao ba dirišago melao ya motheo yeo e hwetšwago dithutong tša Jesu ba batamela kgaufsi le Jehofa, “mothôpô wa bophelô.” (Ps. 36:9; Die. 22:11; Mat. 5:8) Kriste o emela “bohlale bja Modimo.” (1 Bakor. 1:24, 30) Bjalo ka Kgoši ya Mesia, Jesu Kriste o na le “môya wa bohlale.”—Jes. 11:2.

15. Re ka holwa bjang ke bohlale bja Modimo?

15 Ke bjang rena bjalo ka balatedi ba Solomone yo Mogolo re ka holwago ke bohlale bja Modimo? Ka ge bohlale bja Jehofa bo utollwa ka Lentšung la gagwe, re swanetše go dira maiteko a go bo hwetša ka go ithuta Beibele, kudu-kudu mantšu a begilwego a Jesu le ka go naganišiša ka seo re se balago. (Die. 2:1-5) Go oketša moo, re swanetše go phegelela go kgopela Modimo gore a re nee bohlale. Lentšu la Modimo le re kgonthišetša gore dithapelo tša rena tše tšwago pelong tša go kgopela thušo di tla arabja. (Jak. 1:5) Ka thušo ya moya o mokgethwa, re tla hwetša bohlale ka Lentšung la Modimo bjo bo ka re thušago go lebeletšana le ditlhohlo le go dira diphetho tše dibotse. (Luka 11:13) Solomone o be a bitšwa gape gore ke “Mokgoboketši” yo a bego a “ruta batho tsebo a sa kgaotše.” (Mmo. 12:9, 10, NW) Bjalo ka Hlogo ya phuthego ya Bokriste, Jesu gape ke mokgoboketši wa batho ba gagwe. (Joh. 10:16; Bakol. 1:18) Ka gona, re dira gabotse ge re e-ba gona dibokeng tša phuthego moo re ‘rutwago ka go se kgaotše.’

16. Solomone le Jesu ba swana ka’ng?

16 Kgoši Solomone o ile a fihlelela dilo tše dintši. O ile a rulaganya modiro wa go aga wo o bego o akaretša naga ka moka, a okamela go agwa ga nywako ya bogoši, ditsela, ditshepedišo tša meetse, metse ya polokelo, metse ya go bolokela dikoloi tša ntwa le metse ya banamedi ba dipere. (1 Dikx. 9:17-19) Setšhaba ka moka se ile sa holwa ke mediro ya gagwe ya go aga. Jesu le yena ke moagi. O agile phuthego ya gagwe “lefsikeng.” (Mat. 16:18) Le gona, o tla okamela modiro wa go aga woo o tlago go dirwa lefaseng le lefsa.—Jes. 65:21, 22.

Latela Kgoši ya Khutšo

17. (a) Ke’ng yeo e bego e kgahliša kudu ka pušo ya Solomone? (b) Ke’ng seo Solomone a sa kago a se fihlelela?

17 Leina Solomone le tšwa lentšung leo le bolelago “khutšo.” Kgoši Solomone o be a buša a le Jerusalema yeo leina la yona le bolelago “Mo go Nago le Khutšo e Ipoeleditšego Gabedi.” Pušo ya gagwe ya nywaga e 40 e dirile gore go be le khutšo e sa kago ya bonwa setšhabeng sa Isiraele. Beibele e bolela mabapi le nywaga yeo gore: “Ba-Juda le Ba-Isiraele ba be ba dutše bà iketlile moriting wa merara ya bôná le wa mexó ya bôná, xo tloxa ka Dani xo fihla ka Bereseba mehla yohle ya xo phela xa Salomo.” (1 Dikx. 4:25) Lega go le bjalo, gaešita le ge Solomone a be a le bohlale, ga se a ka a kgona go lokolla balata ba gagwe ditlemong tša bolwetši, sebe le lehu. Lega go le bjalo, Solomone yo Mogolo o tla lokolla balata ba gagwe dilong tšeo ka moka.—Bala Baroma 8:19-21.

18. Ke maemo afe ao re a thabelago ka phuthegong ya Bokriste?

18 Le ga bjale ka phuthegong ya Bokriste re na le khutšo. Ruri re thabela paradeise ya moya e le ka kgonthe. Re na le khutšo le Modimo le baagišani ba rena. Ela hloko seo Jesaya a se porofetilego ka maemo ao re a thabelago lehono ge a re: “Ké mo ba tl’o xo tšea dithšoša ba rula mexomá ka tšôna, ba tšea marumô ba rula maxwêtla ka ôna. Xo ka se bê le sethšaba se se tl’o xo tšwêla se sengwê lerumô; batho ba tlo lesa xo ithuta xo hlabana.” (Jes. 2:3, 4) Ge re dira dilo ka go dumelelana le moya wa Modimo, re tsenya letsogo paradeiseng ye ya moya.

19, 20. Re na le mabaka afe a go thaba?

19 Lega go le bjalo, bokamoso e tla ba bjo thabišago le go feta. Ge batho ba kwago ba dutše ba thabela khutšo ka tlase ga pušo ya Jesu ka tekanyo e sa kago ya bonwa, ganyenyane-ganyenyane ba tla ‘lokollwa bokgobeng bja tshenyego’ go fihlela ba phethagala. (Baroma 8:21) Ka morago ga ge ba fetile tekong ya mafelelo bofelong bja Pušo ya Nywaga e Sekete, “ba bolêta e tlo ba bôná beng ba naxa; ba tlo thaba ka botlalô bya moláô.” (Ps. 37:11; Kut. 20:7-10) Ka kgonthe, pušo ya Kriste Jesu e tla feta ya Solomone ka ditsela tšeo re ka se kgonego go di nagana!

20 Go etša ge Baisiraele ba ile ba thaba ka tlase ga bookamedi bja Moše, Dafida le Solomone, re tla thaba le go feta ka tlase ga pušo ya Kriste. (1 Dikx. 8:66) Ruri re leboga Jehofa ka go re nea Morwa wa gagwe yo a tswetšwego a nnoši, e lego Moše, Dafida le Solomone yo Mogolo!

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 4 Mohlomongwe leina Dafida le bolela “Moratwa.” Nakong ya ge Jesu a kolobetšwa le nakong ya ge a fetoga lebopo, Jehofa o ile a bolela a le legodimong a re ke “Morwa wa-ka, morategi.”—Mat. 3:17; 17:5.

^ ser. 7 Ka nako e swanago, Dafida o ile a ba bjalo ka nku e botago modiši wa yona. O ile a lebelela go Modiši yo Mogolo e lego Jehofa gore a mo šireletše le go mo hlahla. O ile a bolela ka kgodišego e feletšego gore: “Morêna ké modiši wa-ka; nka se hlôke selô.” (Ps. 23:1) Johane Mokolobetši o ile a šupa Jesu e le “Kwana ya Modimo.”—Joh. 1:29.

^ ser. 12 Ka mo go kgahlišago, leina le lengwe la Solomone ke Jedidya, yeo e bolelago “Moratwa wa Morêna.”—2 Sam. 12:24, 25.

Na o ka Hlalosa?

• Ke ka kwešišo efe Jesu e lego Dafida yo Mogolo?

• Ke ka kwešišo efe Jesu e lego Solomone yo Mogolo?

• Ke’ng seo o se thabelago ka Dafida yo Mogolo, yo gape e lego Solomone yo Mogolo?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 31]

Bohlale bja Solomone bjo bo tšwago go Modimo bo be bo swantšhetša bohlale bja Solomone yo Mogolo

[Seswantšho go letlakala 32]

Pušo ya Jesu e tla feta ya Solomone le ya Dafida ka ditsela tšeo re ka se kgonego go di nagana!