Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Kalaplok Ar Jela kin Katak ko Remũlõl an Anij Kinke ‘Ran eo Elab an Jeova Ebak’

Kalaplok Ar Jela kin Katak ko Remũlõl an Anij Kinke ‘Ran eo Elab an Jeova Ebak’

Kalaplok Ar Jela kin Katak ko Remũlõl an Anij Kinke ‘Ran eo Elab an Jeova Ebak’

“Jen wõnmanlok ñõn katak ko rekkar ñõn ro reritto ilo mour in Christian.”​—Hib. 6:1, UBS.

1, 2. Ta eo ear kebellok juõn ien emõn ñõn dri Kristian ro ilo Jerusalem im Judia bwe ren “ko ñõn tol ko”?

 KE JISÕS ear ber ion lõl, dri kalor ro an rar kebake im kajitõk: “Ta eo kakõlõn Am naj itok im lokõn lõl?” Ien eo ken kajuõn an jejit kitien kanan eo me Jisõs ear lelok ñõn uake kajitõk eo air, ear walok ilo ran ko an dri kristian ro mokta. Jisõs ear konono kin juõn ien ejejuan enaj walok im kalikar bwe jemlokõn jukjuk im ber eo air ej ebak. Ke rar lo kakõle eo me Jisõs ear kanan kake, ‘ro rej ber ilo Judia rar aikwij ko ñõn tol ko.’ (Matu 24:​1-3, 15-​22) Dri kalor ro an Jisõs renaj kar ke kile kakõle eo im bokake nan in jiroñ ko an?

2 Enañin 30 yiõ ko tokelik, ilo yiõ eo 61, dri jilik Paul ear je juõn ennan ealikar im jejit ñõn dri Kristian Hibru ro me rej jokwe ilo Jerusalem im jikin ko ibelakin. Meñe Paul im dri tõmak ro mõtõn rar jaje kake, mõtõn lailim yiõ im men eo enaj kakõlõn jinoin ‘iñtan eo elap’ enaj kar walok. (Matu 24:21) Ilo yiõ eo 66, Cestius Gallus ear tel tõrinae eo an Rom ñõn kokkure Jerusalem. Bõtab mokta jen an dri tõrinae ro an lo tõbrõk, ilo jidimkij rar ellok im men in ear kebellok juõn ien emõn ñõn dri Kristian ro me rej ber ilo kauwatata bwe ren ko im bõk lomor.

3. Ta nan in rejañ ko Paul ear lelok ñõn dri Kristian Hibru ro, im etke?

3 Dri Kristian rein rar aikwij or air lolokjen im melele kin katak ko an Anij bwe ren maroñ kile men ko Jisõs ear kanan kaki im ren ko. Bõtab, jet iair rar “roñjamõn.” Rar einwõt niñniñ ro ejelok air jela kin men ko remũlõl an Anij im rar aikwij wõt “milk.” (Riit Dri Hibru 5:​11-​13.) Meñe ro me eto air jela kin Anij iomin elõñ yiõ ko rar jino “illok jen Anij emour.” (Hib. 3:​12) Jet rar kõmõn bwe en air “mõnit” ñõn joko jen kwelok ko an Kristian meñe “ebaktok” ran eo ekauwatata. (Hib. 10:24, 25) Paul ear lelok nan in rejañ ko rar aikwiji, ilo an ba: “Innem, jen jab bed wõt ilo katak ko rekkar ñõn ajiri, ak jen wõnmanlok ñõn katak ko rekkar ñõn ro reritto ilo mour in Christian.”​—Hib. 6:1, UBS.

4. Etke eaurõk ñõn drebij wõt juõn kõtan ekajur iben Jeova, im ta eo enaj jibõñ kij ñõn kõmõn eindrein?

4 Jej ber ilo tujemlokõn ien an kanan eo an Jisõs jejit kitien. “Ran eo elab an Iroij,” me enaj kajemlok jukjuk im ber in an Setan ej “ebak.” (Zeph. 1:14, UBS) Kin men in, jej aikwij pojõk wõt ñõn ar lo an jejit kitien kanan ko an Baibel im drebij wõt juõn kõtan ekajur iben Jeova. (1 Pit. 5:8) Jej lukkun kõmõne ke men in kiõ? Ar melele kin katak ko remũlõl kin Baibel enaj jibõñ kij bwe jen melele bwe jej ber ilo ran ko eliktata.

Ta eo Ej Kitibuj Ar Kalaplok Ar Jela kin Men ko Remũlõl an Anij

5, 6. (a) Ta eo ej kitibuji ar aikwij jela kin men ko remũlõl an Anij? (b) Ta men ko ruo jej aikwij kate kij ñõn kõmõni ñõn kalaplok ar jela kin katak ko remũlõl an Anij?

5 Paul ear jab rejañ wõt dri Kristian Hibru ro bwe ren kalaplok air jela kin men ko remũlõl an Anij ak ear bareinwõt jiroñ ir kin ta eo ej kitibuji air jela kin men ko remũlõl an Anij. (Riit Dri Hibru 5:​14.) “Ro re ridto” rejjab juburu wõt kin “milk” ak rej mõña “ekõn ko rebin.” Melelen men in bwe rejela kin irinekatak ko im “men ko re mũlõl an Anij.” (1 Kor. 2:​10) Bareinwõt, kin air melele kin katak ko im jerbali, ej jibõñ ir bwe ren maroñ jela ta eo emõn im enana. Maroñ in enaj jibõñ ir bwe ren kile ta kien ko ilo Baibel rej aikwij jerbali ñe rej kõmõne juõn bebe.

6 Paul ear je nan kein, “Eñin unin ad aikwij in kanuij drebij mol ko emwij ad roñ kaki, bwe jen jab jebwãbwe.” (Hib. 2:1, UBS) Jebwãbwe rot in emaroñ jelet kij mokta jen ar kile, bõtab jemaroñ bõprae an walok men in ñõn kij elañe jej liñõri katak ko remol jen Baibel ñe jej katak iber mõke ilo mweo im ilo kwelok ko. Kin men in, kij kajuju jej aikwij kajitõkin kij mõke: Ij ber wõt ke ilo irinekatak ko? Ij jerbal ñõn Anij ke jen aolepen buruõ ak jab? Ewi wãwen aõ maroñ edreklok ilo mol eo? Ñõn kalaplok ar jela kin katak ko remũlõl an Anij, jej aikwij in kate kij ñõn kõmõne ruo men ko. Jej aikwij lukkun jela kin Nan in Anij im jej aikwij bokake.

Aikwij Lukkun Jela kin Nan in Anij

7. Ewi wãwen ar maroñ bõk tokjen jen ar lukkun jela kin Nan eo an Anij?

7 Paul ear je: “Jabdrewõt eo ej idrak milk ej niñniñ wõt im ejjañin jelã kin jimwe im bwid.” (Hib. 5:​13, UBS) Ñõn jela emõn im nana, jej aikwij lukkun jela kin nan eo an Anij. Kinke nan in ej ber ilo Baibel eo, jej aikwij lukkun kabel ilo wãwen ar kajerbal Nan in Anij im buk ko an “dri korijer e tiljek im meletlet.” (Matu 24:45-​47) Ilo ar katak ilo wãwen in, enaj jibõñ kij ñõn jela kin lemnok ko an Anij im kamineneik kij ñõn jela ta eo emõn im nana. Jen etale juõn wanjoñok an juõn dri Kristian etan, Orchid. * Kõra in ej ba: “Menin kakememej eo elap ear jibõñ iõ, ej ikijen aõ ekkeini aõ riit Baibel. Meñe iar aikwiji ruo yiõ ñõn riiti aolepen Baibel eo, iar eñjake bwe ij kab jino jela kajen dri Kõmõnmõn eo aõ. Iar katak kin wãwen ko an, ta eo ekõnan im ejjab kõnan, im joñõn kajur im joñõn mulõlin meletlet eo an. Aõ riiti Baibel eo jen ran ñõn ran ear kakajur iõ ilo ien ko rebin ilo mour eo aõ.”

8. Ewi wãwen Nan eo an Anij emaroñ jerbal ñõn kij?

8 Ar keini in riit Nan eo an Anij ej kõtlok bwe ennan eo an en “jerbal” ñõn kij. (Riit Dri Hibru 4:​12.) Ilo wãwen in, emaroñ ukot buruer bwe jen kõmõni men ko rej kabuñburuen Jeova. Kwomaroñ kajitõk ibõm mõke, Imaroñ ke kõmõn juõn lajrõk ñõn kalaplok aõ riit Baibel eo im kalomõnlokjen kin ta eo ej ba?

9, 10. Ta eo ej kitibuji ar lukkun melele kin Baibel eo? Kwalok juõn wanjoñok.

9 Ñõn ar lukkun jela kin Baibel eo, ej kitibuj elõñlok men ko jen ar baj jela wõt kin ta eo ej ba. Ro rekãl ilo tõmak ilo ran ko an Paul rar jela kin ta eo Baibel ej ba. Bõtab, rar jab jerbale jelalokjen eo air kin Baibel eo ilo mour ko air bwe ren bõk tokjen ko remõn. Rar jab kõtlok bwe Nan in Anij en tel ir ke rar kõmõn bebe ko ilo mour ko air.

10 Ñõn ar jela kin Nan eo an Anij ej bwe jen melele kake im jerbale. Bwebwenato eo kin juõn Kristian kõra etan Kyle ej kwalok wãwen ar maroñ kõmõne men in. Kyle ear akwail iben juõn ian dri jerbal ro mõtõn. Ta eo ear kõmõne ñõn kamarmire abañ eo? Ear ba: “Eon eo iar kememeje kar Dri Rom 12:18, me ej ba: ‘Elañe e maroñwe, einwõt ej ber ibemi, komin ainemõn iben armij otemjej.’ Inem iar kajitõk iben elañe kimro maroñ konono iben dron elikin jerbal.” Rar lo tõbrõk, im dri jerbal eo mõtõn Kyle ear bwilõñ kin wãwen an kar kamarmire abañ eo. “Iar katak bwe ilo ar jerbale nan in kaiñi ko ilo Baibel, jenaj lo tõbrõk.”

Katak kin Bokake

11. Ta eo ej kwalok bwe kiblie ilo ien melejoñ ko emaroñ bin?

11 Jet ien emaroñ bin ñõn jerbale ta eo Baibel eo ej ba, elaptata ñe jej jelmae melejoñ ko relap. Ñõn wanjoñok, elikin jidrik ien ke Jeova ear kanemkwoj dri Israel ro jen air kamakoko ñõn dri Ijipt ro, “rar akwaile Moses” im “melejoñ Jeova.” Etke? Kinke ear ejelok limiir dren ñõn air irak. (Ex. 17:​1-4) Ejañin tõbar ruo aliñ elikin air kar kõmõn juõn bujen iben Jeova im kalimur bwe renaj bokake “nan ko otemjej an Jeova,” ak rar rupe kien eo an ikijen air kabuñ ñõn ekjõp. (Ex. 24:​3, 12-​18; 32:​1, 2, 7-9) Ej ke kinke ear to an Moses joko jen ir ke ear bõk nan in jiroñ ko ilo Tol Horeb im ear kõmõn air jino mijõk? Rar lemnok ke bwe bwelen dri Amelek ro renaj bar tõrinaek ir im bwe dri Israel ro renaj kar luji tõrinae eo kinke Moses ear jab ber ibeir im lomoren ir einwõt kar mokta? (Ex. 17:​8-​16) Emaroñ mol men in, ak jekron ta eo ear walok, dri Israel ro rar jab kõnan “bokake.” (Jerb. 7:​39-​41, UBS) Paul ear rejañ dri Kristian ro bwe ‘ren kate ir’ ñõn bõprae air ‘kiblia’ einwõt kar dri Israel ro rar kwaloke ke rar mijõk in dreloñ ilo Enen Kalimur eo. “Innem, jen kate kij bwe jen dreloñlok im kakkije ibben Anij. En ejjelok juõn iad en kiblia, einwõt kar ir, im jab dreloñlok.”​—Hib. 4:​3, 11, UBS.

12. Ewi wãwen Jisõs ear katak ñõn bokake, im ta tokjen eo ear bõke?

12 Ñõn kalaplok ar jela kin katak ko remũlõl an Anij, jej aikwij kate kij ñõn bokake Jeova. Einwõt joñok eo an Jisõs Kraist, ekkã ar katak ñõn bokake jen melejoñ ko jej iioni. (Riit Dri Hibru 5:​8, 9.) Mokta jen an Jisõs itok ñõn lõl, ear bokake Jemen. Bõtab, ke ear itok ñõn lõl in im kõmõnmõn ankil an Anij, ear laplok an bõk iñtan ilo enbwin im lemnok. Ikijen an bokake wõt meñe ear iion melejoñ ko relap, men in ear “kowãppen E” kin jerbal eo ekãl Anij enaj lelok ñõn e, jerbal in Kiñ im Pris eo Elap.

13. Ta eo ej kalikar bwe emwij ar katak ñõn bokake Anij?

13 Ak ta kin kij? Emwij ke ar jek ilo buruer ñõn bokake wõt Jeova meñe jej iion melejoñ ko relap? (Riit 1 Piter 1:​6, 7.) Elukkun alikar ta eo Baibel ej kemelele kin mour erreo, konono mol, konono ilo joij im kwalok nan ko rekõkãtõk, riit im katak iber mõke kin Baibel eo, ber ilo kwelok ko an Kristian, im bõk kwonad ilo jerbal in kwalok nan. (Josh. 1:8; Mat. 28:19, 20; Ep. 4:​25, 28, 29; 5:​3-5; Hib. 10:24, 25) Jej ke bokake Jeova ñõn jerbali men kein meñe jej ber ilo melejoñ ko relap? Elañe aet, inem jej kamol bwe jej jerbali katak ko remũlõl an Anij.

Etke Eor Tokjen bwe Jen Jela kin Katak ko Remũlõl an Anij?

14. Kwalok juõn wanjoñok kin wãwen ar jela kin katak ko remũlõl an Anij ej juõn menin kejbãrok ñõn kij.

14 Ej menin kejbãrok ñõn juõn dri Kristian bwe en jela ta eo emõn im nana ilo lõl in ‘elab an nana.’ (Ep. 4:​19, UBS) Ñõn wanjoñok, juõn jeer im jãter man, etan James, elap an keini an riiti buk ko rej berber ion Baibel. Ear bõk juõn jerbal me aolep dri jerbal ro ej jerbal iben rej kõra wõt. James ej ba, “Enañin ir aolep etton mwil ko mwiliir, bõtab juõn wõt ear oktõk jen dri jerbal ro jet, ear juõn armij emõn mwilin im ear kwalok an itoklimo kin Baibel. Juõn ien ke kimro ar mõkelok iamro ilo juõn rum ilo jikin jerbal eo, ear jino karel iõ kin mõnit ko rejjab erreo. Iar lemnok ej kõmõn kejak wõt ak iar kile bwe ebin ñõn aõ kabwijrõk e. Ilo ien eo wõt iar kememej juõn bwebwenato ear ber ilo juõn Imõniaroñroñ kin juõn jeer im jãter man me ear bar iion ejja melejoñ in wõt ilo jikin jerbal eo an. Ilo katak eo ear bareinwõt kwalok kin joñok eo an Josep im lio belen Potipar. * Ilo mõkõj iar iunlok lio jen ña, im ear ko jen ña.” (Jen. 39:​7-​12) James ear lukkun mõnõnõ bwe lio ear jab bar kabnõnõik e, im ear drebij juõn bõklikõt erreo.​—1 Tim. 1:5.

15. Ewi wãwen ar jela kin katak ko remũlõl an Anij ej kejbãrok buruer?

15 Ar jela kin katak ko remũlõl an Anij eor tokjeir kinke rej bareinwõt kejbãrok buruer jen “katak ko re kaju wãweir im bwir” bwe ren jab kajebwãbweik kij. (Riit Dri Hibru 13:9.) Ñe jej kate kij ñõn wõnmanlok wõt ñõn jela kin katak ko remũlõl an Anij, jenaj lemnok wõt kin “men ko relijiklok.” (Pil. 1:​9, 10) Kin men in, enaj laplok ar kwalok kamolol ñõn Anij kin aolep menin letok ko an eor tokjeir ñõn kij. (Rom. 3:​24) Juõn Kristian ej ‘ritto ilo lolãtãt’ ej kadrek kain kamolol rot in im ej lõñliñ kin kõtan eo an ebak iben Jeova.​—1 Kor. 14:20, UBS.

16. Ta eo ear jibõñ juõn jeer im jãter kõra ñõn an ‘kabin buruen’?

16 Juõn jeer im jãter kõra etan, Louise, ear ba bwe iomin juõn ien eaitok jen ien eo ear baptais, unin an wõnmanlok ilo jerbal ko an Kristian ej bwe en kabuñburuen armij ro jet. Ear ba, “Iar jab kõmõn bwir bõtab buruõ ear jab bõplolin. Iar kile bwe iar aikwij kõmõn oktõk ko elañe iar kõnan kabuñ ñõn Jeova kin aolepen buruõ, im eñin men eo elaptata iar aikwij kõmõne.” Louise ear ‘kabin buruen,’ ñõn an kate wõt e ñõn kõmõne men in, im men in ear jibõñ e ñõn kijenmij ilo nañinmij eo an. (Jem. 5:8) Louise ear ba, “Ear lukkun bin ñõn ña kin nañinmij eo aõ, bõtab, men in ear karuaklok iõ ñõn Jeova.”

‘Bokake kin Aolepen Buruer’

17. Etke dri Kristian ro mokta rar aikwij bokake?

17 Nan in kakabilek kein an Paul ñõn “wõnmanlok ñõn katak ko rekkar ñõn ro reritto ilo mour in Christian,” rar lomoren dri Kristian ro mokta ilo Jerusalem im Judia. Ro rar bokake nan kein rar kile kakõle eo Jisõs ear kwalok ñõn ir bwe ren “ko ñõn tol ko.” Ke rar lo “men eo e kanuij nana im elap an kokkure jutõk iloan jikin kwojarjar,” eo ej dri tõrinae ro an Rome me rar kabole im dreloñe Jerusalem, rar kile bwe emottok ien air ko. (Mat. 24:15, 16) Aolep Dri Kristian ro rekiblie rar bokake nan in kakkõl ko an Jisõs ñõn ko jen Jerusalem mokta jen an kar jebeblok, im ekkar ñõn juõn dri bwebwenato an lõl etan, Eusebius, ej ba bwe rar jokwe ilo jikin kwelok eo etan, Pella ilo Gilead. Kin men in, rar maroñ ellã jen jorran in elap ear walok ilo Jerusalem.

18, 19. (a) Etke eaurõk ñõn ar bokake kiõ? (b) Ta eo jenaj etale ilo katak in tok juõn?

18 Bokake ej itok jen ar kalaplok ar jela kin katak ko remũlõl an Anij, im enaj lomoren kij bareinwõt ñe kanan eo an Jisõs kin juõn “iñtan” elap me ejañin einwõt jen jinoin lõl ñõn ien in, enaj jejit kitien. (Mat. 24:21) Jenaj ke bokake wõt aolep nan in tel ko reaurõk naj litok ilo ran ko iman jen “dri kõmñe eo etiljek im meletlet”? (Luk 12:42) Elukkun aurõk bwe jen ‘bokake kin aoleben buruer’!​—Rom. 6:​17, UBS.

19 Ñõn kalaplok ar jela kin katak ko remũlõl an Anij, jej aikwij kamineneik maroñ eo ar ñõn jela ta eo emõn im ta eo enana. Jej kõmõne men in ilo ar aikwij lukkun jela kin Nan in Anij im aikwij bokake. Ejjab biruru iben jodrikdrik ñõn kalaplok jela eo air kin katak ko remũlõl an Anij. Katak in tok juõn enaj kwalok kin ewi wãwen jodrikdrik ro remaroñ lo tõbrõk ilo men in.

[Kamelele ko itulal]

^ Kar ukot jet ãt ko etan armij ro.

^ Lale katak eo etan “Beek Ilo Buruõm ñõn Karmijeteik Mõnit Ko Renana,” ilo Imõniaroñroñ eo an Oktoba 1, 1999, ilo kajin English.

Ta eo Kwar Katak Kake?

• Ta melelen ar kalaplok ar jela kin men ko remũlõl an Anij, im ewi wãwen jemaroñ kõmõne men in?

• Ilo wãwen it eo ar lukkun jela kin Nan in Anij, ej kalikar bwe jej ridto ilo mour in Kristian?

• Ewi wãwen jej katak ñõn bokake?

• Ilo wãwen it ko ar jela kin katak ko remũlõl an Anij ej or tokjeir ñõn kij?

[Kajitõk ko ñan katak]

[Pija eo ilo peij 10]

Jerbali nan in kakabilek ko ilo Baibel eo, ej jibõñ kij kamarmiri abañ ko jej iioni ilo juõn wãwen ej kwalok bwe jejela kin katak ko remũlõl an Anij

[Pija eo ilo peij 12]

Dri Kristian ro mokta rar bõk lomor, kinke rar bokake nan in kakabilek ko an Jisõs