Prizadevajmo si doseči zrelost, saj je veliki Jehovov dan blizu

»Naprezajmo [se], da bomo dosegli zrelost.« (HEB. 6:1)

1., 2. Zaradi česa se je kristjanom v Jeruzalemu in Judeji v prvem stoletju ponudila priložnost, da »zbežijo v gore«?

KO JE bil Jezus na zemlji, so k njemu pristopili učenci in ga vprašali: »Kaj bo znamenje tvoje navzočnosti in sklenitve stvarnosti?« Jezus jim je v odgovor povedal prerokbo, ki se je prvič izpolnila v prvem stoletju. Napovedal je nenavadni razvoj dogodkov, ki bo nakazoval, da se je konec že močno približal. Ko bodo opazili te dogodke, naj »tisti v Judeji zbežijo v gore«. (Mat. 24:1–3, 15–22) Ali so učenci prepoznali to znamenje in ravnali po Jezusovih navodilih?

² Skoraj tri desetletja pozneje, leta 61 n. št., je apostol Pavel napisal hebrejskim kristjanom v Jeruzalemu in njegovi okolici krepko in streznjujoče pismo. Takrat niti Pavel niti njegovi soverniki niso vedeli, da se bo znamenje, ki bo nakazovalo začetek »velike stiske«, pojavilo že čez pet let. (Mat. 24:21) Leta 66 n. št. so rimske čete pod poveljstvom Cestija Gala napadle Jeruzalem in ga skorajda že osvojile. Nato pa so se nenadoma umaknile, zato so ogroženi mestni prebivalci dobili priložnost zbežati na varno.

3. K čemu je Pavel spodbudil hebrejske kristjane in zakaj?

³ Kristjani so morali biti zelo sprevidevni in gledati na stvari z duhovnimi očmi, saj bi lahko le tako prepoznali napovedane dogodke in zbežali. Toda nekateri med njimi so postali »otopeli za poslušanje«. Bili so duhovni dojenčki, ki potrebujejo »mleko«. (Beri Hebrejcem 5:11–13.) Znake, da so se »oddaljil[i] od živega Boga«, so kazali celo nekateri izmed tistih, ki so hodili po poti resnice že več desetletij. (Heb. 3:12) Nekaterim je medtem, ko se je »bliža[l] dan« nesreče, prišlo »v navado«, da so izpuščali krščanske shode. (Heb. 10:24, 25) Pavel je sokristjane času primerno spodbudil: »Zdaj, ko smo pustili osnovni nauk o Kristusu, [se] naprezajmo, da bomo dosegli zrelost.« (Heb. 6:1)

4. Zakaj je pomembno, da ostanemo duhovno budni, in kaj nam bo pri tem pomagalo?

⁴ Živimo v času, ko se bo Jezusova prerokba dokončno izpolnila. »Veliki dan GOSPODOV«, dan, ko bo Bog odstranil celotno Satanovo stvarnost, je »blizu«. (Zef. 1:14) Zato je bolj kot kdaj prej nujno, da ostanemo duhovno budni. (1. Pet. 5:8) Ali smo zares takšni? Da bi lahko imeli jasno pred očmi, kje v toku časa smo, moramo doseči krščansko zrelost.

Kaj je krščanska zrelost

5., 6. a) Kakšen je duhovno zrel človek? b) Kateri dve stvari moramo delati, če želimo doseči zrelost?

⁵ Pavel hebrejskih kristjanov prvega stoletja ni le spodbujal, naj se naprezajo, da bodo dosegli zrelost, temveč jim je tudi pojasnil, kakšen je duhovno zrel človek. (Beri Hebrejcem 5:14.) »Zreli ljudje« niso zadovoljni le z »mlekom«, temveč uživajo tudi »močno hrano«. Zato poznajo tako »prvine« resnice kot tudi njene »globočine«. (1. Kor. 2:10) Poleg  tega so z rabo – z udejanjanjem naučenega – izšolali svojo zmožnost zaznavanja, zato lahko razlikujejo med pravilnim in napačnim. To šolanje jim pomaga, da se pred odločitvami spomnijo ustreznih svetopisemskih načel in uvidijo, kako jih lahko uporabijo v svojem življenju.

⁶ »Biti [moramo] bolj kot običajno pozorni na to, kar smo slišali,« je napisal Pavel, »da nas ne bi odneslo.« (Heb. 2:1) Od vere nas lahko odnese hitreje, kot se to sploh lahko zavedamo. Vendar se temu lahko ognemo, če smo takrat, ko preiskujemo duhovne resnice, »bolj kot običajno pozorni«. Zato bi se vsak od nas moral vprašati: »Ali sem še vedno zadovoljen zgolj z osnovami? Ali je mogoče, da delam vse rutinsko oziroma zato, ker pač to delajo drugi, ne da bi se posvečal resnici z vsem srcem? Kako bi lahko zares duhovno napredoval?« Če želimo doseči zrelost, si moramo prizadevati, da bi se kot prvo pobliže seznanili z Božjo Besedo in kot drugo naučili poslušnosti.

Dodobra se seznanimo z Besedo

7. Kako nam lahko koristi, če se bolje seznanimo z Božjo Besedo?

⁷ »Kdor se [. . .] hrani z mlekom, ni seznanjen z besedo pravičnosti, ker je še otrok,« je napisal Pavel. (Heb. 5:13) Da bi dosegli zrelost, se moramo dodobra seznaniti z Božjo besedo oziroma sporočilom, ki ga je Bog dal zapisati za nas. To sporočilo vsebuje njegova Beseda, Biblija, zato bi jo morali temeljito preučevati, preučevati pa bi morali tudi publikacije »zvestega in preudarnega sužnja«. (Mat. 24:45–47) Če bomo tako ravnali, bomo spoznavali, kako razmišlja Bog, to pa nam bo pomagalo, da bomo lahko šolali svojo zmožnost zaznavanja. Razmislimo denimo o kristjanki Marjeti. * Sama pravi: »Na moje življenje je najbolj vplivala spodbuda, naj redno beremo Biblijo. Potrebovala sem dve leti, da sem jo v celoti prebrala, in ves čas sem imela občutek, da našega Stvarnika šele prav začenjam spoznavati. Spoznavala sem njegovo ravnanje, kaj mu je všeč in kaj ne, veličino njegove moči in njegovo neizmerno modrost. Dnevno branje Biblije me je krepilo, ko sem se prebijala skozi nekatere od najtežjih trenutkov svojega življenja.«

8. Kako lahko na nas vpliva Božja Beseda?

⁸ Če redno beremo Božjo Besedo, ima lahko njeno sporočilo na nas »močan vpliv«. (Beri Hebrejcem 4:12.) Branje Biblije lahko oblikuje našo osebnost in nam pomaga, da še bolj ugajamo Jehovu. Ali si že razmišljal o tem, da bi več časa namenil branju Božje Besede in poglobljenemu premišljevanju o prebranem?

9., 10. Kaj pomeni biti seznanjen z Božjo Besedo? Povej primer.

⁹ To, da smo seznanjeni z Božjo Besedo, pa ne pomeni le tega, da vemo, kaj v njej piše. Duhovnim dojenčkom v Pavlovih dneh Božja navdihnjena Beseda verjetno ni bila povsem neznana. Toda ker se po njej niso  ravnali, niso mogli videti, kako uporabna so njena načela v praksi. Z njenim sporočilom niso bili seznanjeni v tem smislu, da mu niso dovolili, da bi jih v življenju vodilo in bi se zato modro odločali.

¹⁰ Biti seznanjen z Božjo Besedo torej pomeni, da poznamo njeno vsebino in da po njej tudi živimo. Kako to deluje v praksi, kaže doživetje naše sestre Kyle. Nekoč je med njo in sodelavko prišlo do spora. Kaj je storila, da bi med njima zopet zavladal mir? Takole pojasnjuje: »Na misel mi je takoj prišel svetopisemski stavek iz Rimljanom 12:18, kjer piše: ‚Če je mogoče, bodite, kolikor je od vas odvisno, v miru z vsemi ljudmi.‘ Zato sem se s sodelavko dogovorila, da se dobiva po delovnem času.« Pogovor je bil zelo uspešen in njeno ravnanje je na sodelavko naredilo močan vtis. »Iz tega sem se naučila, da ne bomo nikoli zgrešili, če bomo ravnali po biblijskih načelih,« pravi Kyle.

Naučimo se poslušnosti

11. Iz česa vidimo, da v težkih okoliščinah ni vedno lahko ubogati?

¹¹ Vendar pa ni vedno lahko ravnati po tem, kar smo se naučili iz Svetega pisma, še zlasti v težkih okoliščinah. Na primer, Izraelovi sinovi so se kmalu potem, ko jih je Jehova rešil egipčanskega suženjstva, pričeli »prepira[ti] [. . .] z Mojzesom« in »izkušat[i] GOSPODA«. Zakaj? Ker jim je zmanjkalo pitne vode. (2. Mojz. 17:1–4) Manj kot dva meseca zatem, ko je Bog z njimi sklenil zavezo in so obljubili, da bodo ravnali po »vseh besedah, ki jih je govoril GOSPOD«, so že prekršili njegov zakon glede malikovanja. (2. Mojz. 24:3, 12–18; 32:1, 2, 7–9) Ali so se morda prestrašili, ker se Mojzes tako dolgo ni vrnil z gore Horeb, na kateri mu je Bog dajal napotke? Ali so se bali, da jih bodo Amalekovci znova napadli, oni pa bodo povsem nemočni, saj z njimi ni bilo Mojzesa, ki jim je v zadnji bitki priboril zmago, tako da je držal roke kvišku? (2. Mojz. 17:8–16) Morda. Toda ne glede na to, kakšen je bil razlog, je dejstvo eno: Izraelci »niso hoteli ubogati«. (Apd. 7:39–41) Pavel je kristjane spodbujal, naj »stori[jo] vse, kar le more[jo]«, da ne bi »pad[li] po istem vzorcu neposlušnosti« kakor Izraelci, ki so se bali vstopiti v Obljubljeno deželo. (Heb. 4:3, 11)

12. Kako se je poslušnosti naučil Jezus in kako mu je to koristilo?

¹² Da bi lahko dosegli zrelost, si moramo po najboljših močeh prizadevati, da bi ubogali Jehova. To, kar je doživel Jezus Kristus, pa tudi kaže, da se človek pogosto nauči poslušnosti iz tega, kar pretrpi. (Beri Hebrejcem 5:8, 9.) Jezus je bil poslušen svojemu Očetu, že preden je prišel na zemljo. Toda na zemlji je zaradi tega, ker je izpolnjeval Očetovo voljo, tudi telesno in duševno trpel. Ker pa je kljub najhujši stiski ostal poslušen, je »postal popoln« oziroma popolnoma usposobljen za Kralja in Velikega duhovnika – za novi položaj, ki mu ga je namenil Bog.

13. Iz česa se vidi, ali smo se naučili poslušnosti?

¹³ Kako pa je z nami? Ali smo odločeni ubogati Jehova tudi takrat, ko imamo hude težave? (Beri 1. Petrovo 1:6, 7.) To, kar Bog pravi glede morale, poštenosti, primerne rabe jezika, branja in preučevanja Svetega pisma, obiskovanja krščanskih shodov in sodelovanja v oznanjevanju, je nedvoumno. (Joz.  1:8; Mat. 28:19, 20; Efež. 4:25, 28, 29; 5:3–5; Heb. 10:24, 25) Ali glede vsega tega ubogamo Jehova tudi v težavnih časih? S poslušnostjo kažemo, da smo dosegli krščansko zrelost.

Koristi krščanske zrelosti

14. Povej primer, ki kaže, kako nam lahko krščanska zrelost koristi?

¹⁴ V tem svetu, v katerem so ljudje »izgubili vsak čut za to, kaj je moralno«, je kristjanu v pravo zaščito, če ima svojo zmožnost zaznavanja dobro izšolano. (Efež. 4:19) Brat Jonatan, denimo, ki zelo ceni svetopisemske publikacije in jih redno bere, v službi dela med samimi ženskami. »Medtem ko je veliko sodelavk odkrito kazalo, da nimajo čuta za to, kaj je moralno,« pravi, »je bila ena videti povsem drugačna, poleg tega je pokazala, da jo zanima biblijska resnica. Toda ko sva bila nekoč v proizvodnji sama, se je skušala z menoj spolno zbližati. Sprva sem mislil, da se le šali, toda ko sem jo hotel ustaviti, tega nisem mogel storiti. Takrat sem se spomnil, da sem v Stražnem stolpu prebral izkušnjo nekega brata, ki je na delovnem mestu doživel nekaj podobnega kakor jaz. V članku sta bila omenjena tudi Jožef in Potifarjeva žena. * Dekle sem nemudoma odrinil od sebe in stekla je ven.« (1. Mojz. 39:7–12) Jonatan je bil vesel, da se je tako končalo in da je ohranil čisto vest. (1. Tim. 1:5)

15. Kako lahko naprezanje, da bi dosegli zrelost, utrdi naše simbolično srce?

¹⁵ Zrelost pa je koristna tudi zato, ker nam utrdi simbolično srce ter nas varuje pred tem, da bi nas »raznovrstni in tuji nauki [. . .] odvle[kli] stran«. (Beri Hebrejcem 13:9.) Ko si prizadevamo duhovno napredovati, smo osredinjeni na to, kar »je pomembnejše«. (Fil. 1:9, 10) V nas bolj in bolj raste hvaležnost do Boga in vse bolj cenimo to, kar je naredil za nas. (Rim. 3:24) Kristjan, ki je »v sposobnosti razumevanja [. . .] odras[el]«, je razvil takšno hvaležnost in se veseli zaupnega odnosa z Jehovom. (1. Kor. 14:20)

16. Kako je neka sestra utrdila svoje srce?

¹⁶ Neka sestra po imenu Lidija je priznala, da ji je bilo po krstu nekaj časa najbolj mar za to, kakšen vtis bo naredila na druge. »Nisem počela nič napačnega,« pravi, »toda moje srce ni prekipevalo od želje, da bi služila Jehovu. Spoznala sem, da se bom morala spremeniti, kajti le tako bom lahko v svoji notranjosti občutila, da dajem Jehovu vse, kar lahko. Največja sprememba, ki sem jo morala narediti, je bila ta, da sem pričela častiti Jehova z vsem srcem.« Ker si je močno prizadevala, je »utrdi[la] [svoje] srce« in to ji je zelo koristilo, ko se je morala spoprijeti s hudo zdravstveno težavo. (Jak. 5:8) Lidija pravi: »Takrat mi je bilo zelo težko, vendar sem se močno zbližala z Jehovom.«

 Postanimo »iz srca poslušni«

17. Zakaj je bila v prvem stoletju poslušnost tako zelo pomembna?

¹⁷ Pavlov nasvet, da se je treba »napreza[ti], da b[i] dosegli zrelost«, je kristjanom v prvem stoletju, ki so živeli v Jeruzalemu in Judeji, rešil življenje. Tisti, ki so ga upoštevali, so bili, kar se tiče duhovnih stvari, sprevidevni, zato so prepoznali napovedano znamenje, ki je nakazovalo, da je prišel čas za to, da »zbežijo v gore«. Ko so videli, »da gnusoba, ki povzroča opustošenje [. . .], stoji na svetem kraju« – da je rimska vojska obkolila Jeruzalem in tudi vdrla vanj – jim je bilo jasno, da je prišel čas za beg. (Mat. 24:15, 16) Upoštevali so Jezusovo preroško svarilo, zato so še pred uničenjem Jeruzalema pobegnili iz mesta ter se, kot poroča cerkveni zgodovinar Evzebij, naselili v mestu Pella na gileadskem hribovju. Tako so ubežali najhujši zabeleženi katastrofi v zgodovini Jeruzalema.

18., 19. a) Zakaj je danes tako zelo pomembno, da smo poslušni? b) Kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?

¹⁸ Poslušnost, ki si jo posameznik pridobi s tem, da si prizadeva doseči krščansko zrelost, pa ne bo nič manj življenjsko pomembna takrat, ko bomo priča glavni izpolnitvi Jezusove prerokbe o »veliki stiski«, ki ji v zgodovini ne bo primere. (Mat. 24:21) Ali bomo poslušno upoštevali kakršno koli smernico, ki jo bomo dobili od »zvestega [. . .] oskrbnika«? (Luk. 12:42) Kako zelo je zato pomembno, da že sedaj »posta[nemo] iz srca poslušni«! (Rim. 6:17)

¹⁹ Če torej želimo postati zreli kristjani, moramo šolati svojo zmožnost zaznavanja. Šolamo pa jo tako, da se pobliže seznanjamo z Božjo Besedo in da se učimo poslušnosti. Doseči krščansko zrelost pa je lahko še poseben izziv za mlade. V naslednjem članku bomo pregledali, kako se lahko s tem uspešno spoprimejo.

[Podčrtni opombi]

Kaj si se naučil?

• Kakšen je duhovno zrel kristjan in kako lahko postanemo takšni?

• Kako to, da se seznanimo z Božjo Besedo, vpliva na naše naprezanje, da bi dosegli krščansko zrelost?

• Kako se naučimo poslušnosti?

• Kako nam krščanska zrelost koristi?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 10]

Biblijski nasveti nam pomagajo, da se lahko problemov zrelo lotimo.

[Slika na strani 12]

Zgodnjim kristjanom je to, da so poslušali Jezusovo zapoved, rešilo življenje.