Angeli – »duhovi za javno službo«

»Ali niso vsi ti duhovi za javno službo, poslani, da strežejo tistim, ki bodo podedovali rešitev?« (HEB. 1:14)

1. Kaj tolažilnega piše v Mateju 18:10 in Hebrejcem 1:14?

JEZUS KRISTUS je vse, ki bi skušali navesti na greh njegove sledilce, opozoril: »Glejte, da ne boste zaničevali katerega od teh malih. Kajti povem vam, da njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.« (Mat. 18:10) Apostol Pavel je o teh pravičnih angelih napisal: »Ali niso vsi ti duhovi za javno službo, poslani, da strežejo tistim, ki bodo podedovali rešitev?« (Heb. 1:14) Te besede so tolažilno zagotovilo, da Bog po teh nebeških bitjih pomaga ljudem. Kaj lahko iz Biblije izvemo o angelih? Kako nam pomagajo? Kaj se lahko od njih naučimo?

2., 3. Katere naloge med drugim opravljajo nebeška duhovna bitja?

² V nebesih je na milijone zvestih angelov. Vsi so »junaki v moči, ki izvršuje[jo] [Jehovovo] povelje«. (Ps. 103:20; beri Razodetje 5:11.) Ti Božji duhovni sinovi imajo vsak svojo osebnost, lastnosti, ki so podobne Božjim, in svobodno voljo. So izjemno organizirani in imajo visoke položaje v Božji ureditvi, nadangel pa je Mihael (nebeško ime za Jezusa). (Dan. 10:13; Juda 9) Ta »prvorojenec vsega stvarstva« je »Beseda« oziroma tisti, ki govori v Božjem imenu, in Jehova je po njem ustvaril vse drugo. (Kol. 1:15–17; Jan. 1:1–3)

³ Pod nadangelom so serafi, ki razglašajo Jehovovo svetost in pomagajo Njegovemu ljudstvu, da ostaja duhovno čisto. Potem so tu še kerubi, ki podpirajo Jehovovo vrhovno oblast. (1. Mojz. 3:24; Iza. 6:1–3, 6, 7) Drugi angeli oziroma sli pa opravljajo različne naloge, ki jih dobijo od Boga. (Heb. 12:22, 23)

4. Kako so se odzvali angeli ob ustvaritvi zemlje in kako bi živeli ljudje, če Adam in Eva ne bi zlorabila svobodne volje?

⁴ Ko je Bog »postavljal temelje zemlji«, so vsi angeli radostno vzklikali in z veseljem opravljali vsak svojo nalogo, medtem ko je ta edinstveni dragulj v vesolju postajal primeren dom za ljudi. (Job 38:4, 7) Jehova je sicer  ustvaril človeka »malo nižjega od angelov«, vendar »po svoji podobi«, zato lahko ljudje posnemamo njegove vzvišene lastnosti. (Heb. 2:7; 1. Mojz. 1:26) Če Adam in Eva ne bi zlorabila svobodne volje, bi lahko skupaj s svojimi potomci uživala življenje v raju kot del Jehovove vesoljne družine inteligentnih bitij.

5., 6. Kakšen upor je izbruhnil v nebesih in kako se je na to odzval Bog?

⁵ Svete angele je nedvomno močno pretreslo, ko so bili priča uporu v Božji družini. Nekdo iz njihove sredine ni bil več zadovoljen s tem, da lahko hvali Jehova, ampak je hotel, da bi častili njega. Takrat ko je pričel spodbijati Jehovovo pravico do vrhovne oblasti in častihlepno poskusil vzpostaviti svojo vladavino, je postal Satan, kar pomeni »upornik«. S prvo lažjo, o kateri poroča Biblija, je prva človeka navedel na to, da sta se mu pridružila v uporu proti ljubečemu Stvarniku. (1. Mojz. 3:4, 5; Jan. 8:44)

⁶ Jehova je hitro ukrepal in nad Satanom izrekel obsodbo, o kateri lahko beremo v prvi biblijski prerokbi: »Sovraštvo stavim med tebe in ženo, in med seme tvoje in njeno seme: to ti stare glavo, ti pa mu stareš peto.« (1. Mojz. 3:15) Napovedal je sovraštvo med Satanom in Božjo »ženo«. Iz tega lahko vidimo, da je Jehova na svojo nebeško organizacijo zvestih duhovnih bitij gledal kakor na svojo ljubljeno ženo, ki je z njim v zakonski zvezi. S to prerokbo je položil trden temelj za upanje, čeprav so podrobnosti ostale »sveta skrivnost«, ki naj bi se razkrila postopoma. Bog se je namenil, da bo nekdo iz nebeškega dela njegove organizacije uničil vse upornike in spet zbral »to, kar je v nebesih in kar je na zemlji«. (Efež. 1:8–10)

7. Kaj so naredili nekateri angeli v Noetovih dneh in kako se je to zanje končalo?

⁷ V Noetovih dneh so številni angeli zapustili »pripadajoče jim bivališče« in si nadeli snovna telesa, zato da bi na zemlji zadovoljili svoje sebične želje. (Juda 6; 1. Mojz. 6:1–4) Jehova je te upornike obsodil na gosto temo in tako so postali »hudobne duhovne sile« in zlobni sovražniki Božjih služabnikov, kakor je bil Satan. (Efež. 6:11–13; 2. Pet. 2:4)

Kako nam angeli pomagajo?

8., 9. Kako Jehova pomaga ljudem po angelih?

⁸ Angeli so pomagali Abrahamu, Jozuetu, Izaiju, Danielu, Jezusu, Petru, Pavlu, Janezu in še drugim. Pravični angeli so tudi izvrševali Božje obsodbe ter posredovali ljudem prerokbe in navodila, med drugim tudi Mojzesovo postavo. (2. kra. 19:35; Dan. 10:5, 11, 14; Apd. 7:53; Raz. 1:1) Ker imamo danes celotno Božjo Besedo, angelom morda ni več treba posredovati Božjih sporočil. (2. Tim. 3:16, 17) Toda nevidno človeškim očem še vedno marljivo izpolnjujejo Božjo voljo in podpirajo njegove služabnike.

⁹ Biblija nam zagotavlja: »Šatorišče stavi angel GOSPODOV okrog njih, ki se ga [Jehova] boje, in jih otimlje.« (Ps. 34:7; 91:11) Ker je Satan vzbudil dvom o človekovi značajnosti, mu Jehova dovoljuje, da nad nas zgrinja najrazličnejše preizkušnje. (Luk. 21:16–19) Toda Bog ve, kdaj preizkušnja, ki jo doživlja Božji služabnik, doseže mejo, ko je značajnost tega kristjana povsem dokazana. (Beri 1. Korinčanom 10:13.) Angeli so vedno v pripravljenosti, da posežejo v zadeve in naredijo to, kar jim naroči Bog. Tako so denimo rešili Sadraha, Mesaha, Abednega, Daniela in Petra, niso pa preprečili nasilne smrti Štefana in Jakoba. (Dan. 3:17, 18, 28; 6:22; Apd. 7:59, 60; 12:1–3, 7, 11) Okoliščine teh Božjih služabnikov so bile različne, na razplet pa je med drugim vplivalo tudi to, zakaj so se sploh znašli v določeni preizkušnji. Tako so bili denimo nekateri sokristjani v nacističnih koncentracijskih taboriščih usmrčeni, medtem ko je Jehova za večino poskrbel, da je preživela.

10. Kako nam Jehova, poleg tega da pošlje angela, še lahko pomaga?

 ¹⁰ Sveto pismo ne uči, da ima vsakdo na zemlji angela varuha. Prepričani smo, da »nas [Bog] sliši v vsem, kar koli prosimo po njegovi volji«. (1. Jan. 5:14) Seveda nam lahko Jehova na pomoč pošlje angela, vendar nam lahko pomaga tudi drugače. Spodbudi denimo sokristjane, da nam priskočijo na pomoč in nas tolažijo, ali pa nam da modrost in notranjo moč, ki ju potrebujemo, da bi se lahko spoprijeli s »trnom v telesu«, ki nas muči, kakor da bi nas tepel »Satanov angel«. (2. Kor. 12:7–10; 1. Tes. 5:14)

Posnemajmo Jezusa

11. Kako je Bog pomagal Jezusu po angelih in kaj je Jezus dosegel s tem, da mu je ostal zvest?

¹¹ Poglejmo si, kako je Jehova uporabil angele v zvezi z Jezusom. Razglasili so njegovo rojstvo in vstajenje ter mu pomagali, ko je bival na zemlji. Angeli bi lahko preprečili njegovo aretacijo in kruto smrt, vendar je Jehova namesto tega poslal angela, da ga je okrepčal. (Mat. 28:5, 6; Luk. 2:8–11; 22:43) Jezus je v skladu z Jehovovim namenom umrl žrtvene smrti in tako dokazal, da lahko popoln človek ostane zvest Bogu tudi, ko je preizkušan do skrajnosti. Zato ga je Jehova obudil v nesmrtno nebeško življenje, mu dal »vso oblast« in ga postavil nad angele. (Mat. 28:18; Apd. 2:32; 1. Pet. 3:22) Tako je postalo očitno, da je Jezus glavni del »semena« Božje »žene«. (1. Mojz. 3:15; Gal. 3:16)

12. Kako smo lahko uravnovešeni, kakor je bil Jezus?

¹² Jezus je vedel, da ne bi bilo prav, če bi preizkušal Jehova, tako da bi pričakoval, da ga bodo angeli obvarovali posledic nespametnega ravnanja. (Beri Matej 4:5–7.) Zato ga posnemajmo in bodimo »zdravih misli« oziroma zdravo presojajmo, kar pomeni, da ne tvegamo po nepotrebnem, hkrati pa se tudi ne bojimo preganjanja. (Titu 2:12)

Kaj se lahko naučimo od zvestih angelov

13. Kaj se lahko naučimo iz zgleda pravičnih angelov, o katerem lahko beremo v 2. Petrovem 2:9–11?

¹³ Ko je apostol Peter karal tiste, ki so »govori[li] žaljivo« o Jehovovih maziljenih služabnikih, je opozoril na dober zgled pravičnih angelov. Čeprav imajo veliko moč, pa »iz spoštovanja do Jehova« ponižno pazijo, da nikogar ne obsojajo. (Beri 2. Petrovo 2:9–11.) Zato se ogibajmo neprimernega obsojanja drugih, spoštujmo tiste, ki jim je zaupano nadzorstvo v občini, in prepuščajmo stvari v roke Jehova, Vrhovnega sodnika. (Rim. 12:18, 19; Heb. 13:17)

14. Kako so nam angeli zgled v ponižnosti?

¹⁴ Jehovovi angeli so nam dober zgled v tem, kaj pomeni ponižno služiti. Nekateri denimo niso hoteli ljudem razkriti svojega  imena. (1. Mojz. 32:29; Sodn. 13:17, 18) Čeprav je v nebesih na milijone angelov, sta v Bibliji po imenu omenjena samo Mihael in Gabriel. To pa morda zato, da jim ljudje ne bi izkazovali neprimerne časti. (Luk. 1:26; Raz. 12:7) Ko je apostol Janez padel pred noge angelu, da bi ga počastil, ga je ta opomnil: »Pazi! Ne delaj tega! Tudi jaz sem samo suženj, tako kot ti in tvoji bratje.« (Raz. 22:8, 9) Naše čaščenje, h kateremu spadajo tudi molitve, pripada samo Bogu. (Beri Matej 4:8–10.)

15. Kako so nam angeli zgled v potrpežljivosti?

¹⁵ Angeli pa so nam tudi zgled v potrpežljivosti. Čeprav bi zelo radi poznali Božje svete skrivnosti, pa jim niso vse razkrite. In vanje si »želijo pogledati«, piše v Bibliji. (1. Pet. 1:12) Kako zato ravnajo? Potrpežljivo čakajo, da Bog svojo »raznoliko [. . .] modrost« ob svojem času razkrije »po občini«. (Efež. 3:10, 11)

16. Kako lahko naše ravnanje vpliva na angele?

¹⁶ Kristjani, ki doživljajo preizkušnje, so »gledališka predstava [. . .] angelom«. (1. Kor. 4:9) Zelo so zadovoljni, ko v težavah ostanemo zvesti, razveselijo pa se tudi vsakega grešnika, ki se pokesa. (Luk. 15:10) Prav tako opazijo bogovdano vedenje kristjank. Po Bibliji »naj bi ženska [zaradi angelov] imela znamenje oblasti na svoji glavi«. (1. Kor. 11:3, 10) Prav zares, angeli so veseli, ko vidijo, da kristjanke in vsi drugi Božji zemeljski služabniki upoštevajo teokratični red in glavarstvo. Takšno ravnanje te nebeške Božje sinove spominja na to, da morajo biti tudi oni poslušni.

Kako angeli podpirajo oznanjevanje

17., 18. Zakaj lahko rečemo, da nas na oznanjevanju podpirajo angeli?

¹⁷ Angeli pa so udeleženi tudi pri marsičem osupljivem, kar se dogaja v »Gospodovem dnevu«. Sem denimo spada rojstvo Kraljestva leta 1914, pa tudi vojna, v kateri so »Mihael in njegovi angeli« vrgli Satana in njegove demone iz nebes. (Raz. 1:10; 11:15; 12:5–9) Apostol Janez je videl »angela, ki je letel po sredi neba in je imel večno dobro novico,  da jo kot veselo sporočilo oznani prebivalcem zemlje«. Angel je govoril: »Bojte se Boga in mu dajte slavo, ker je prišla ura njegove sodbe. Zato častite Njega, ki je naredil nebo, zemljo, morje in izvirke vodá.« (Raz. 14:6, 7) Jehovovi služabniki, ki kljub Hudičevemu zlobnemu nasprotovanju oznanjujejo, so torej lahko prepričani, da jih podpirajo angeli. (Raz. 12:13, 17)

¹⁸ Danes nas angeli ne vodijo do ljudi iskrenega srca tako, da bi z nami govorili, kakor je angel s Filipom, ko ga je napotil k etiopskemu evnuhu. (Apd. 8:26–29) Vseeno pa mnoga današnja doživetja dokazujejo, da oznanjevanje Kraljestva nevidno človeškim očem podpirajo angeli in nas usmerjajo k ljudem, ki so »prav naravnani za dosego večnega življenja«. * (Apd. 13:48) Kako pomembno je torej, da redno oznanjujemo, saj se tako dajemo Jehovu na voljo, da nas pošlje k tistim, ki ga želijo »častiti v duhu in resnici«! (Jan. 4:23, 24)

19., 20. Kakšno vlogo imajo angeli pri dogodkih, ki zaznamujejo »sklenitev stvarnosti«?

¹⁹ Jezus je meril na današnje dni, ko je dejal, da bodo angeli »ob sklenitvi stvarnosti [. . .] hudobne ločili od pravičnih«. (Mat. 13:37–43, 49) Angeli imajo tako svojo vlogo pri zbiranju še zadnjih članov razreda maziljencev in bodo sodelovali tudi pri njihovem končnem pečatenju. (Beri Matej 24:31; Raz. 7:1–3) Poleg tega bodo Jezusa spremljali, ko bo »ločeval [. . .] ovce od kozlov«. (Mat. 25:31–33, 46)

²⁰ »Ko se bo Gospod Jezus razodel iz nebes s svojimi mogočnimi angeli,« bodo tisti, »ki ne poznajo Boga, in [tisti], ki niso poslušni dobri novici o našem Gospodu Jezusu,« uničeni. (2. Tes. 1:6–10) Janez, ki je bil priča temu dogodku v svojem videnju, je napisal, da je videl Jezusa in njegove nebeške vojske angelov jezditi na belih konjih in se pravično vojskovati. (Raz. 19:11–14)

21. Kaj bo angel, ki ima v roki »ključ od brezna in veliko verigo«, storil s Satanom in njegovimi demoni?

²¹ Janez je tudi »videl angela, ki se je spuščal iz nebes, v roki pa je imel ključ od brezna in veliko verigo«. To ni nihče drug kot nadangel Mihael, ki bo zvezal Hudiča in ga, očitno z demoni vred, vrgel v brezno. Na koncu Kristusove tisočletne vladavine bodo za kratek čas izpuščeni in tako bo popolno človeštvo še zadnjič preizkušeno. Zatem bodo Satan in vsi drugi uporniki uničeni. (Raz. 20:1–3, 7–10; 1. Jan. 3:8) Upor proti Bogu bo tako končan.

22. Kako bodo angeli sodelovali pri tem, kar nas čaka v bližnji prihodnosti, in kako naj bi gledali na njihovo vlogo?

²² Čas, ko bo človeštvo veličastno odrešeno Satanove hudobne stvarnosti, je že prav blizu. Angeli bodo imeli važno vlogo pri teh zgodovinsko pomembnih dogodkih, ki bodo dokazali, da je Jehova upravičeno vrhovni vladar, in privedli do dokončne izpolnitve Božjega namena z zemljo in človeštvom. Pravični angeli so resnično »duhovi za javno službo, poslani, da strežejo tistim, ki bodo podedovali rešitev«. Bodimo torej hvaležni Bogu Jehovu, da uporablja angele tako, da nam pomagajo izpolnjevati njegovo voljo in doseči večno življenje.

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovoril?

• Kako so organizirana duhovna bitja v nebesih?

• Kaj so storili nekateri angeli v Noetovih dneh?

• Kako nam Bog pomaga po angelih?

• Kakšno vlogo imajo in še bodo imeli pravični angeli v naših dneh?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 21]

Angeli se veselijo tega, da lahko izpolnjujejo Božjo voljo.

[Slika na strani 23]

Daniel je na lastni koži občutil, da so angeli vedno v pripravljenosti poseči v zadeve in narediti to, kar jim naroči Bog.

[Slike na strani 24]

Bodimo pogumni, saj nas pri oznanjevanju Kraljestva podpirajo angeli!

[Vir slike]

Zemlja: NASA photo