Ljubili so Božjo Besedo

POMEMBNA sporočila so pogosto prevedena v mnogo jezikov, da bi jih lahko razumelo karseda veliko ljudi. Biblija, ki je Božja Beseda, vsebuje pomembno sporočilo. Čeprav je že dolgo tega, kar je bila napisana, pa je tisto, kar najdemo v njej, »bilo napisano nam v pouk« in nam daje tolažbo in upanje za prihodnost. (Rimljanom 15:4)

Povsem razumno je potem pričakovati, da bo Biblija, ki vsebuje najpomembnejše sporočilo, kar jih je bilo kdaj napisanih, dosegljiva v mnogih jezikih. V preteklosti so se ljudje trudili prevesti Biblijo, čeprav so se morali bojevati s hudo boleznijo, delovati pod vladno prepovedjo ali pa jim je grozila celo usmrtitev. Zakaj? Zato, ker so ljubili Božjo Besedo. Naslednje poročilo je le kratek pregled izjemne zgodovine prevajanja Biblije.

»Angleži se Kristusovo postavo najbolje učijo v angleščini«

Okoli leta 1330, ko se je rodil John Wycliffe, so v Angliji cerkveno bogoslužje opravljali v latinščini. Ljudje na splošno pa so v svojem vsakdanjem življenju govorili angleško. S sosedi so se pogovarjali v angleščini in tudi k Bogu so molili v angleščini.

Wycliffe, katoliški duhovnik, je tekoče govoril latinsko. Vendar je menil, da latinščine, ki je bila po njegovem mnenju elitistični jezik, ni prav uporabljati, da bi se z njo poučevalo Sveto pismo. »Božjo postavo,« je napisal, »bi morali poučevati v jeziku, ki je najlažje razumljiv, saj je to, kar se poučuje, Božja Beseda.« Zato so Wycliffe in njegovi  sodelavci sestavili skupino ljudi za prevajanje Biblije v angleščino. Prevajanje je trajalo kakšnih 20 let.

Katoliška cerkev ni navdušeno pozdravila pričakovanega novega prevoda. V knjigi The Mysteries of the Vatican je pojasnjeno, zakaj je cerkev nasprotovala: »Laikom je bilo tako omogočeno, da so preprosto prvotno krščanstvo primerjali s sodobnim katolicizmom [. . .]. Tako je prvič postalo jasno vidno, kako velik prepad je v resnici bil med naukom Ustanovitelja krščanstva in njegovega samozvanega namestnika [papeža].«

Papež Gregor XI. je izdal pet ediktov, v katerih je obsojal Wycliffa. Toda prevajalec se ni pustil ustaviti. Odvrnil je: »Angleži se Kristusovo postavo najbolje učijo v angleščini. Mojzes je Božjo postavo slišal v svojem jeziku in enako je bilo s Kristusovimi apostoli.« Nekje leta 1382, malo pred Wycliffovo smrtjo, je Wycliffova skupina prevajalcev izdala prvi angleški prevod celotne Biblije. Približno deset let pozneje pa je eden od njegovih sodelavcev izdal revidirano in lažje berljivo izdajo.

Takrat tiskarskega stroja še niso poznali, zato so morali vsak izvod skrbno in potrpežljivo prepisati na roke, kar pa je lahko trajalo deset mesecev! Toda cerkev je bila tako zaskrbljena nad tem, da bo Biblija krožila med ljudmi, da je neki nadškof zagrozil, da bo izobčil vsakega, ki bi jo bral. Več kot 40 let po Wycliffovi smrti so duhovniki na ukaz papeškega koncila izkopali njegove kosti in jih sežgali ter pepel stresli v reko Swift. Tisti, ki jih je resnica iskreno zanimala, pa so še vedno preiskovali Wycliffovo Biblijo. Profesor William M. Blackburn je dejal: »Narejenih je bilo nešteto prepisov Wyclifove Biblije in ti so na veliko krožili med ljudmi ter se prenašali iz roda v rod.«

Biblija, razumljiva dečku za plugom

Čez 200 let je bila angleščina, v kateri je bila napisana Wycliffova Biblija, praktično zastarela. Neki mladi pridigar iz okolice Bristola je bil nejevoljen, ker je Biblijo razumelo tako malo ljudi. Ob neki priložnosti je ta pridigar, ki mu je bilo ime William Tyndale, slišal nekega izobraženca, da je dejal, da bi bilo bolje biti brez Božje postave kot pa brez papeževe. Tyndale se je odzval tako, da je dejal, da bo kmalu poskrbel, če mu bo Bog dovolil, da bo deček za plugom o Bibliji vedel več kot izobraženec.

Wycliffe je prevajal iz latinske Vulgate in na roke prepisoval Sveto pismo. Tyndale pa je leta 1524, potem ko je iz Anglije odšel v Nemčijo, pričel prevajati neposredno iz izvirne hebrejščine in grščine in nato v Kölnu dal tiskati izvode Svetega pisma. Kakor hitro so Tyndalovi sovražniki izvedeli za prevod, so prepričali mestni svet v Kölnu, naj ukaže zapleniti vse izvode.

 Tyndale je pobegnil v drugo nemško mesto, v Worms, in nadaljeval svoje delo. Nedolgo zatem so Tyndalove angleške prevode Grških spisov pretihotapili v Anglijo. V šestih mesecih so prodali toliko izvodov, da so škofje sklicali izredni sestanek in odredili sežiganje biblij.

Londonski škof je, da bi zajezil poplavo branja Biblije in domnevno Tyndalovo krivoverstvo, pooblastil sira Thomasa Mora, da je v svojem pisanju napadel Tyndala. More je bil še posebej vznemirjen nad tem, da je Tyndale namesto besede »cerkev« uporabil besedo »občina« in »starešina« namesto »duhovnik«. Ti besedi sta spodbijali papeževo avtoriteto in ločevanje med duhovščino in laiki. Thomas More je tudi kritiziral Tyndala, ker je grško besedo agápe prevedel kot »ljubezen«, ne pa kot »miloščina«. »Tudi ta ideja je bila nevarna za Cerkev,« piše v knjigi If God Spare My Life, »saj bi z navideznim umikom miloščine lahko pričel usihati dobiček od prispevkov, odpustkov in zapuščin, ki so jih verniki darovali, ker so jih prepričali, da si s tem tlakujejo pot v nebesa.«

Thomas More se je zavzemal za sežiganje »krivovercev«, kar je vodilo do tega, da so Tyndala zadavili, njegovo truplo pa oktobra 1536. leta sežgali. Thomasa Mora so kasneje obglavili, ker sta si s kraljem prišla navzkriž. Toda Rimskokatoliška cerkev ga je 1935. leta razglasila za svetnika, leta 2000 pa ga je papež Janez Pavel II. povzdignil v zavetnika politikov.

Tyndale ni dobil nobenega takšnega priznanja. Toda še preden je umrl, je njegov prijatelj Miles Coverdale združil njegove prevode posameznih delov Biblije v eno samo knjigo – v prvi angleški prevod iz izvirnih jezikov! Vsak deček za plugom je sedaj lahko bral Božjo Besedo. Kako pa je bilo z Biblijo v drugih jezikih?

»Praktično neizvedljiv« projekt

Britanski misijonar Robert Morrison je nepremakljiv v svoji želji, da objavi celotno Biblijo v kitajščini, leta 1807 kljub ugovarjanju družine in prijateljev odplul na Kitajsko. Naloga, ki si jo je zadal – prevesti Biblijo – ni bila enostavna. »Projekt je bil praktično neizvedljiv,« je izjavil Charles Grant, direktor takratne Vzhodnoindijske družbe.

Ob prihodu je Morrison izvedel, da Kitajcem, ki bi tujce učili svojega jezika, grozi smrtna kazen. Da bi zaščitil sebe in tiste, ki so privolili, da ga bodo učili jezika, se je nekaj časa zadrževal samo v hiši. Neko poročilo pravi, da je po »dveh letih učenja govoril  mandarinščino, in to ne le eno narečje, znal pa je tudi brati in pisati« pismenke. Medtem je cesar izdal odlok, s katerim je tiskanje krščanskih knjig postalo zločin, ki se je kaznoval s smrtjo. Kljub tej grožnji je Morrison 25. novembra 1819 končal prevod celotne Biblije v kitajščino.

Do leta 1836 so natisnili kakšnih 2000 celotnih biblij, 10.000 izvodov Grških spisov in 31.000 posameznih delov Svetega pisma v kitajščini. Ljubezen do Božje Besede je »praktično neizvedljiv« projekt naredila izvedljiv.

Biblija v blazini

Ameriški misijonar Adoniram Judson in njegova žena Ann sta se dva tedna po poroki, februarja 1812, odpravila na dolgo potovanje in se nazadnje leta 1813 ustalila v Burmi. * Takoj sta se pričela učiti burmanščine, enega najtežjih jezikov na svetu. Po nekaj letih učenja je Judson napisal, da je to »jezik ljudi, ki živijo na drugem koncu zemlje in ki razmišljajo po drugačnih vzorcih«, jezik, v katerem ni na voljo »ne slovarja ne tolmača, ki bi pojasnil eno samo besedo«.

Jezikovni izzivi pa Judsona niso odvrnili od dela. Junija 1823 je dokončal burmanski prevod Krščanskih grških spisov. Pozneje je Burmo zajela vojna. Judson je bil osumljen vohunjenja, zato so ga vrgli v ječo, vklenili v tri pare železnih okovov in privezali na dolg drog, da se ni mogel premikati. »Ena prvih stvari, po kateri je g. Judson vprašal, brž ko so mu dovolili, da se sreča s svojo ženo, go. Judson, in da govori z njo v angleščini, je bil rokopis prevoda Nove zaveze,« je zapisal Francis Wayland leta 1853 v knjigi o Judsonovem življenju. Ann se je bala, da bosta vlaga in plesen uničili rokopis, ki je bil zakopan pod hišo, zato ga je všila v blazino in to blazino prinesla svojemu možu v ječo. Kljub zelo težkim razmeram je rokopis preživel.

Po mnogih mesecih ječe je bil Judson izpuščen. Toda njegovo veselje ni trajalo dolgo. Pozneje istega leta je Ann dobila hudo mrzlico in v nekaj tednih umrla. Samo šest mesecev pozneje pa je njegova komaj dveletna hči Maria tudi podlegla neki neozdravljivi bolezni. Judson, čeprav čustveno strt, je nadaljeval svoje delo. Celotna Biblija je bila nazadnje končana leta 1835.

Ali ljubite Božjo Besedo?

Ljubezen do Božje Besede, ki so jo pokazali ti prevajalci, ni nekaj novega. V starodavnem Izraelu je psalmist pel Bogu Jehovu: »Kako ljubim zakon tvoj! ves dan je o njem premišljevanje moje.« (Psalm 119:97) Biblija je več kot zgolj izjemno literarno delo. Vsebuje pomembno sporočilo. Ali kažete, da ljubite Božjo Besedo tako, da jo redno berete? Lahko ste prepričani, da vas bo to, da jo boste brali in se trudili udejanjati naučeno, osrečilo. (Jakob 1:25)

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 8]

»Angleži se Kristusovo postavo najbolje učijo v angleščini.« (JOHN WYCLIFFE)

[Sliki na strani 9]

William Tyndale in stran iz njegove Biblije

[Vir slike]

Tyndale: From the book The Evolution of the English Bible

[Sliki na strani 10]

Robert Morrison in njegov prevod Biblije v kitajščini

[Vir slike]

In the custody of the Asian Division of the Library of Congress

Robert Morrison, engraved by W. Holl, from The National Portrait Gallery Volume IV, published c.1820 (litho), Chinnery, George (1774–1852) (after)/Private Collection/Ken Welsh/The Bridgeman Art Library International

[Slika na strani 11]

Adoniram Judson in njegov burmanski prevod Biblije

[Vir slike]

Judson: Engraving by John C. Buttre/Dictionary of American Portraits/Dover

[Navedba vira slike na strani 8]

Wycliffe: From the book The History of Protestantism (Vol. I); Biblija: Courtesy of the American Bible Society Library, New York