Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Uvideven je do naših omejitev

Uvideven je do naših omejitev

Zbližajte se z Bogom

Uvideven je do naših omejitev

3. Mojzesova 5:2–11

»RES sem se zelo trudila, toda nikoli nisem imela občutka, da se trudim dovolj.« Tako je dejala neka ženska o svojih prizadevanjih, da bi ugodila Bogu. Ali je Bogu Jehovu sprejemljivo, ko se ljudje po najboljših močeh trudijo, da bi mu služili? Ali upošteva njihove zmožnosti in okoliščine? Da bi si odgovorili na ti vprašanji, nam bo pomagalo, če bomo pregledali, kaj je bilo rečeno v Mojzesovi postavi glede nekaterih žrtev, kot najdemo to zapisano v 3. Mojzesovi 5:2–11.

Pod Postavo je Bog zahteval od Izraelcev, da se za poravnavo grehov opravijo različne žrtve ali daritve. V primerih, ki so omenjeni v tem odlomku, posameznik ni grešil namerno ali premišljeno. (Vrstice 2–4) Ko se je zavedel, da je grešil, je moral priznati svoj greh in prinesti daritev za krivdo – mlado »ovco ali kozo«. (Vrstici 5, 6) Kaj pa, če je bil reven in ni imel ovce ali koze, ki bi jo lahko daroval? Ali je Postava zahtevala, da si je takšno žival izposodil in tako zabredel v dolg? Ali je moral delati, dokler ni prislužil dovolj, da jo je lahko kupil, in tako zavlačeval s poravnavo svojih grehov?

Postava je odsevala Jehovovo izjemno uvidevnost, ko je predpisovala: »Če pa imetje njegovo ni zadostno za ovco, naj prinese za svojo krivdo, s katero se je pregrešil, dve grlici ali dva golobiča GOSPODU.« (Vrstica 7) Če je bil Izraelec prereven, da bi daroval ovco, je Bog z veseljem sprejel tisto, kar je bilo v okviru njegovih zmožnosti – dve grlici ali dva goloba.

Kaj pa, če posameznik ni imel dovolj niti za dve ptici? »Naj prinese tisti, ki je grešil, za svoje darilo desetino efe [približno kilogram] bele moke v daritev za greh,« je predpisovala Postava. (Vrstica 11) Za zelo revne se je Jehova odločil narediti izjemo in jim dovolil, da so darovali žrtev, pri kateri ni bila prelita kri. * V Izraelu ni revščina nikomur odrekala blagoslova poravnave oziroma prednosti, da se spravi z Bogom.

Kaj se o Jehovu naučimo iz tega, kar je Postava določala glede daritev za krivdo? Da je sočuten in razumevajoč Bog, ki upošteva omejitve svojih častilcev. (Psalm 103:14) Hoče, da se zbližamo z njim in negujemo z njim dober odnos, četudi se spoprijemamo z izzivi, kot je staranje, slabo zdravje, družinske ali druge obveznosti. Potolaži nas lahko spoznanje, da je Bog Jehova vesel, ko storimo vse, kar je v okviru naših zmožnosti.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 4 Žrtvovana žival je bila ključna za poravnavo grehov zaradi svoje krvi, na katero je Bog gledal kot na sveto. (3. Mojzesova 17:11) Ali to pomeni, da je bila moka, ki so jo darovali revni, brez vrednosti? Ne. Jehova je prav gotovo cenil ponižnega in voljnega duha, ki je posameznika spodbudil k takšni daritvi. Poleg tega so bili grehi celotnega naroda – tudi revnih – pokriti s krvjo živali, ki so jih darovali Bogu vsako leto na spravni dan oziroma na dan poravnave. (3. Mojzesova 16:29, 30)