Bodimo goreči za Jehovovo hišo!

»Gorečnost za tvojo hišo me bo razjedla.« (JAN. 2:17)

1., 2. Kaj je storil Jezus v templju leta 30 n. št. in zakaj?

PREDSTAVLJAJMO si naslednji prizor: Smo v letu 30 n. št., v času pashe. Jezus že šest mesecev opravlja svojo zemeljsko službo. Ravnokar je prispel v Jeruzalem. Na tempeljskem Dvoru Nejudov zagleda »prodajalce živine, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki [sedijo] na svojih sedežih«. Z bičem, spletenim iz vrvi, spodi ven vse živali in za njimi gredo gotovo tudi prodajalci. Menjalcem denarja iztrese kovance in jim prevrne mize. Tistim, ki prodajajo golobe, ukaže, naj vzamejo svoje stvari in odidejo. (Jan. 2:13–16)

² Jezus s tem pokaže, kako zelo mu je mar za tempelj. »Iz hiše mojega Očeta ne delajte več trgovske hiše!« jim zabiča. Ko Jezusovi učenci vse to opazujejo, se spomnijo besed, ki jih je več stoletij pred tem napisal psalmist David: »Gorečnost za tvojo hišo me bo razjedla.« (Jan. 2:16, 17; Ps. 69:9)

3. a) Kaj je gorečnost? b) Kaj bi se lahko vprašali?

³ Jezusa je k takšnemu ravnanju gnala skrb oziroma gorečnost za Božjo hišo. Gorečnost je definirana kot »velika prizadevnost, navdušenje za kaj«. V tem 21. stoletju kaže gorečnost za Božjo hišo več kot sedem milijonov kristjanov. Vsak od nas bi se lahko vprašal: »Kaj lahko storim, da bi bil še bolj goreč za Jehovovo hišo?« Da bi lažje odgovorili na to vprašanje, si najprej poglejmo, kaj je Božja hiša danes. Zatem pa bomo pregledali biblijske zglede zvestih mož, ki so bili goreči zanjo. Njihovi zgledi, ki so bili zapisani »nam v pouk«, lahko v nas razvnamejo še večjo gorečnost. (Rim. 15:4)

Božja hiša nekdaj in danes

4. Čemu je bil namenjen tempelj, ki ga je zgradil Salomon?

⁴ V starem Izraelu je bila Božja hiša tempelj v Jeruzalemu. Seveda Jehova ni tam dobesedno prebival. Dejal je namreč: »Nebo je prestol moj in zemlja nogam mojim podnožje. Kakšna bi neki bila hiša, ki bi jo mi zidali? in kje li počivanju mojemu mesto?« (Iza. 66:1) Kljub temu je bil tempelj, ki ga je zgradil kralj Salomon, središče čaščenja Boga Jehova in kraj, na katerem so molili. (1. kra. 8:27–30)

5. Kaj je predpodabljal Salomonov tempelj?

⁵ Danes Jehovova hiša ni neka kamnita stavba v Jeruzalemu ali kje drugje, temveč ureditev, ki nam omogoča, da častimo Boga na temelju Kristusove odkupne žrtve. V tem duhovnem templju zedinjeno častimo Jehova vsi njegovi zvesti služabniki na zemlji. (Iza. 60:4, 8, 13; Apd. 17:24; Heb. 8:5; 9:24)

6. Kateri kralji na Judovem so pokazali izjemno gorečnost za pravo čaščenje?

⁶ Po tem, ko je Izrael leta 997 pr. n. št. razpadel na dva dela, so štirje od devetnajstih kraljev, ki so vladali južnemu, Judovemu kraljestvu, pokazali izjemno gorečnost za pravo čaščenje. To so bili Asa, Josafat, Ezekija in Josija. Kaj pomembnega se lahko naučimo od njih?

 Tisti, ki služijo Bogu iz vsega srca, so blagoslovljeni

7., 8. a) Kakšno služenje Jehova blagoslavlja? b) Kaj se lahko naučimo iz napačnega ravnanja kralja Asa?

⁷ Med vladanjem kralja Asa je Jehova pošiljal preroke, da bi vodili njegov narod po poti zvestobe. V Bibliji denimo piše, da je Asa poslušal preroka Azarija, Odedovega sina. (Beri 2. letopisov 15:1–8.) Asa je uvedel reforme, s katerimi je v čaščenju združil prebivalce Judovega in precej ljudi iz severnega izraelskega kraljestva, ki so se udeležili velikega zbora v Jeruzalemu. Enoglasno so izjavili, da bodo zvestovdano častili Jehova. Takole beremo: »Prisegli so GOSPODU z močnim glasom in z ukanjem ob donenju trobent in rogov. In ves Juda je bil vesel te prisege, zakaj prisegli so iz vsega srca svojega in iskali GOSPODA z vso voljo svojo, ter so ga našli; in GOSPOD jim je dal pokoj vseokoli.« (2. let. 15:9–15) Jehova bo nedvomno blagoslovil tudi nas, če mu bomo služili iz vsega srca. (Mar. 12:30)

⁸ Na žalost se je Asa pozneje razjezil, ko ga je videc Hanani pokaral. (2. let. 16:7–10) Kako pa se odzovemo mi, ko nam Jehova svetuje ali da kako navodilo po krščanskih starešinah? Ali si njihov na Bibliji temelječi nasvet vzamemo k srcu in ne dopustimo, da bi se ujeli v past in bili jezni?

9. S katero nevarnostjo so se srečali Josafat in prebivalci Judovega ter kaj so storili?

⁹ Josafat je vladal na Judovem v desetem stoletju pr. n. št. Proti njemu in vsem prebivalcem Judovega so združili svoje moči Amonci, Moabci in prebivalci Seirskega gorovja. Kaj je storil kralj, kljub temu da je bil prestrašen? Skupaj s svojimi možmi, njihovimi ženami in otroki je šel molit v Jehovovo hišo. (Beri 2. letopisov 20:3–6.) Skladno z besedami, ki jih je Salomon izrekel ob posvetitvi templja, je goreče rotil Jehova: »O Bog naš, jih li ne boš sodil? Zakaj v nas ni moči proti temu velikemu krdelu, ki gre semkaj zoper nas; mi ne vemo, kaj storiti, temuč oči naše gledajo po tebi.« (2. let. 20:12, 13) Po tej molitvi je Jehovov duh spodbudil levita Jahaziela, ki je bil »sredi zbora«, da je ljudstvo potolažil in okrepil. (Beri 2. letopisov 20:14–17.)

10. a) Kako so Josafat in prebivalci Judovega prejeli navodila? b) Kako lahko pokažemo, da cenimo smernice, ki jih danes dobivamo od Jehova?

¹⁰ Takrat je dal Jehova navodila Josafatu in prebivalcem Judovega kraljestva po Jahazielu. Danes pa dobivamo tolažbo in navodila po razredu zvestega in preudarnega sužnja. Postavljene starešine, ki si zelo prizadevajo skrbeti za nas in nam posredovati smernice »zvestega in preudarnega sužnja«, gotovo želimo spoštovati in z njimi sodelovati. (Mat. 24:45; 1. Tes. 5:12, 13)

11., 12. Kaj se lahko naučimo iz tega, kar so doživeli Josafat in drugi Judje?

¹¹ Tako kakor so se Josafat in prebivalci Judovega zbrali, da bi pri Jehovu poiskali vodstvo, bi se morali tudi mi redno zbirati na občinskih shodih skupaj z našimi brati in sestrami. Če smo kdaj v mučnem položaju in ne vemo, kaj storiti, posnemajmo dobri zgled Josafata in njegovega ljudstva ter se v molitvi obrnimo k Jehovu s popolnim zaupanjem, da nam bo pomagal. (Preg. 3:5, 6; Fil. 4:6, 7) Celo če smo povsem sami, nas lahko molitve k Jehovu povezujejo z »vsemi [našimi] brati po svetu«. (1. Pet. 5:9)

¹² Josafat in drugi Judje so poslušali navodila, ki jim jih je dal Bog po Jahazielu. In kakšen je bil izid? Iz bitke, ki se je zatem razvnela, so izšli kot zmagovalci in v Jehovovo hišo v Jeruzalemu so se vrnili »z veseljem« ter »s psalmovimi strunami in harfami in trobentami«. (2. let. 20:27, 28) Tudi  mi upoštevamo Jehovova navodila, ki nam jih daje po svojem posredniku, in ga skupaj hvalimo.

Dobro skrbimo za prostore, v katerih se shajamo

13. Česa se je Ezekija lotil na pričetku svojega vladanja?

¹³ Ezekija je v prvem mesecu svojega kraljevanja pokazal gorečnost za Jehovovo čaščenje s tem, da je ponovno odprl tempelj in ga popravil. Zbral je duhovnike in levite ter jim naročil, naj očistijo Božjo hišo. Delo so opravili v 16 dneh. (Beri 2. letopisov 29:16–18.) To nas spominja na vzdrževanje in popravljanje naših prostorov za shajanje, ki s svojo urejenostjo pričajo o tem, da smo goreči za Jehovovo čaščenje. Gotovo si že slišal kakšno doživetje o tem, kako prevzeti so bili ljudje nad gorečnostjo naših bratov in sester, ki so sodelovali pri takšnem delu. S svojim trudom so zelo oslavili Jehova.

14., 15. S katerim delom se danes zelo oslavlja Jehova? Povej kakšen primer.

¹⁴ V mestu na severu Anglije je neki moški nasprotoval obnovi kraljestvene dvorane, ki meji na njegovo posest. Krajevni bratje so bili z njim prijazni. Ko so opazili, da je zid med kraljestveno dvorano in sosedovo posestjo potreben popravila, so se ponudili, da bodo to brezplačno storili. Marljivo so delali in večji del zidu praktično na novo zgradili. Stvar so tako dobro izpeljali, da je sosed spremenil svoje mnenje. Sedaj z enim očesom ves čas bdi nad kraljestveno dvorano.

¹⁵ Jehovovo ljudstvo gradi objekte po vsem svetu. Krajevni prostovoljci z veseljem sodelujejo s polnočasnimi mednarodnimi služabniki pri gradnji kraljestvenih dvoran, pa tudi gradnji zborskih dvoran in betelskih domov. Naš brat, po imenu Sam, je inženir, specializiran za ogrevalne, prezračevalne in klimatske naprave. Z ženo Ruth potujeta po evropskih in afriških državah ter pomagata pri gradbenih projektih. Kamor koli gresta, uživata tudi v oznanjevanju s člani krajevnih občin. Sam takole pojasnjuje, kaj ga je navedlo, da je pričel sodelovati pri mednarodnih projektih: »K temu so me spodbudili bratje in sestre, ki služijo v Betelu doma in po svetu. Že samo njihova gorečnost in  radost sta v meni zanetili željo, da bi tudi sam tako služil.«

Poslušajmo Božja navodila

16., 17. Pri kateri posebni dejavnosti goreče sodeluje Božje ljudstvo in s kakšnim uspehom?

¹⁶ Ezekija pa ni le popravil templja, temveč je tudi ponovno uvedel vsakoletno praznovanje pashe, ki ga je zapovedal Jehova. (Beri 2. letopisov 30:1, 4, 5.) Skupaj z Jeruzalemčani je k praznovanju povabil celoten narod, celo tiste iz severnega kraljestva. Hitri sli so vabila raznosili po vsej deželi. (2. let. 30:6–9)

¹⁷ Zadnja leta opravljamo podobno delo. S privlačno natisnjenimi vabili ljudi na področju vabimo, naj se nam pridružijo pri obhajanju Gospodove večerje in s tem ubogajo Jezusovo zapoved. (Luk. 22:19, 20) Potem ko na službenem shodu dobimo smernice, kako razdeljevati vabila, to delo opravimo z vso gorečnostjo. In kako zelo Jehova blagoslavlja naš trud! Lani nas je pri tem delu sodelovalo kakih sedem milijonov, spominske slovesnosti pa se je vsega skupaj udeležilo 17,790.631 ljudi!

18. Zakaj je tako zelo pomembno, da smo goreči za pravo čaščenje?

¹⁸ O Ezekiju beremo: »Upal [je] v GOSPODA, Boga Izraelovega, da ni bilo za njim njemu podobnega med vsemi kralji Judovimi, tudi ne med tistimi, ki so bili pred njim. Kajti oklepal se je GOSPODA, ni se umaknil, hodeč za njim, temuč izpolnjeval je zapovedi njegove, ki jih je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu.« (2. kra. 18:5, 6) Naj bo tako tudi z nami. Če bomo goreči za Božjo hišo, se bomo lažje oklepali Jehova in imeli pred seboj upanje na večno življenje. (5. Mojz. 30:16)

Na navodila se hitro odzovimo

19. Kako vse si bratovščina goreče prizadeva v času spominske slovesnosti?

¹⁹ Josija je med svojim kraljevanjem prav tako poskrbel za to, da so praznovali pasho. Priprave nanjo so bile zelo obsežne. (2. kra. 23:21–23; 2. let. 35:1–19) Tudi mi namenjamo posebno pozornost temu, da se dobro pripravimo na območna in okrajna zborovanja, dneve posebnih zborov ter na spominsko slovesnost. Bratje in sestre v nekaterih državah celo tvegajo svoje življenje, da bi lahko skupaj obhajali slovesnost v spomin na Kristusovo smrt. Goreči starešine so pozorni na to, da ne prezrejo nikogar v občini. Starejšim in bolnim priskočijo na pomoč, tako da so lahko navzoči na slovesnosti.

20. a) Kaj se je zgodilo med Josijevim vladanjem in kako se je Josija odzval na to? b) Kaj se lahko naučimo iz tega dogodka?

²⁰ Med obnavljanjem templja, ki ga je organiziral kralj Josija, je veliki duhovnik Hilkija našel »knjigo postave GOSPODOVE, dane po Mojzesu«. Izročil jo je kraljevemu tajniku Safanu in ta jo je pričel brati Josiju. (Beri 2. letopisov 34:14–18.) Kako se je kralj odzval? To, kar je slišal, ga je tako razžalostilo, da si je takoj raztrgal oblačila in naročil svojim možem, naj poizvedo, kako na stvari gleda Jehova. Bog je po prerokinji Huldi sporočil, da obsoja nekatere od verskih navad, ki so bile razširjene na Judovem. Zato je napovedal, da bo narod kot celoto doletela nesreča, toda Josiju je bil naklonjen, saj je opazil njegovo marljivo prizadevanje,  da bi odstranil malikovalske običaje. (2. let. 34:19–28) Kaj se lahko naučimo iz tega? Nedvomno si želimo biti takšni kakor Josija. Želimo se hitro odzivati na Jehovove smernice in imeti v mislih, do česa bi lahko prišlo, če bi se v naše čaščenje vtihotapila odpadništvo in nezvestoba. Prepričani smo lahko, da bo Jehova opazil našo gorečnost za pravo čaščenje in nam bo naklonjen, kakor je bil Josiju.

21., 22. a) Zakaj naj bi bili goreči za Jehovovo hišo? b) Kaj bomo pregledovali v naslednjem članku?

²¹ Štirje Judovi kralji, ki smo jih omenili – Asa, Josafat, Ezekija in Josija – so nam v tem, kaj pomeni biti goreč za Božjo hišo in čaščenje, dober zgled. Posnemajmo jih in bodimo tako goreči, da bomo zaupali Jehovu in se razdajali v prid njegovega čaščenja. Če se bomo pozitivno odzivali na to, s čimer nas Jehova oskrbuje po občini in starešinah – na njegova navodila, ljubečo skrb in smernice, kako se izboljšati – bomo zagotovo hodili po poti modrosti in sreče.

²² V naslednjem članku bomo pregledovali, kako smo lahko goreči pri oznanjevanju, mladi pa bodo spodbujeni k temu, da bi goreče služili našemu ljubečemu Očetu. Poleg tega bomo pogledali, kako se lahko obvarujemo enega najbolj kvarnih Satanovih vplivov. Ko bomo v svojem življenju z vso gorečnostjo upoštevali to, kar nam govori Jehova, bomo posnemali njegovega Sina Jezusa, o katerem je bilo rečeno: »Gorečnost za hišo tvojo me je razjedla.« (Ps. 69:9; 119:111, 129; 1. Pet. 2:21)

Ali se spomniš?

• Kakšno služenje blagoslavlja Jehova in zakaj?

• Kako lahko pokažemo, da zaupamo Jehovu?

• Kako nas lahko gorečnost navaja na to, da upoštevamo Božja navodila?

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na strani 9]

Kako so Asa, Josafat, Ezekija in Josija pokazali, da so goreči za Jehovovo hišo?