Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

‘Fišegela Mediro e Mebotse’!

‘Fišegela Mediro e Mebotse’!

‘Fišegela Mediro e Mebotse’!

‘Jesu o ikgafetše rena gore a re hlakodiše mohuteng o mongwe le o mongwe wa go hloka molao gomme a itlhwekišetša batho bao e lego ba gagwe ka mo go kgethegilego, bao ba fišegelago mediro e mebotse.’—TITO 2:14.

1. Ke’ng seo se diregago ka tempeleng ge Jesu a fihla ka Nisani 10, 33 C.E.?

KE NISANI 10, 33 C.E., matšatši a sego kae feela pele ga monyanya wa Paseka. Mašaba a barapedi a lego tempeleng kua Jerusalema a thabile. Ke’ng seo se tlago go direga ge Jesu a fihla? Bangwadi ba bararo ba Diebangedi—Mateo, Mareka le Luka—ka moka ba hlatsela ka lekga la bobedi gore Jesu o leleka bao ba rekago le go rekiša ka tempeleng. O thenola ditafola tša baananyi ba ditšhelete le dipanka tša bao ba rekišago maeba. (Mat. 21:12; Mar. 11:15; Luka 19:45) Phišego ya Jesu ga se ya fokotšega ga e sale go tloga mola a gatago kgato e swanago nywaga e meraro pele ga moo.—Joh. 2:13-17.

2, 3. Re tseba bjang gore phišego ya Jesu e be e sa felele feela go hlwekišeng ga gagwe tempele?

2 Pego ya Mateo e bontšha gore phišego ya Jesu nakong yeo e be e sa felele feela go hlwekišweng ga tempele. Jesu gape o be a fodiša digole le difofu tšeo di bego di e-tla go yena. (Mat. 21:14) Pego ya Luka e bolela ka mediro e mengwe gape yeo Jesu a e dirilego. E re: “[Jesu] a thoma go ruta tempeleng letšatši le letšatši.” (Luka 19:47; 20:1) Ka gona, phišego ya Jesu e bonagetše ka mo go swanetšego bodireding bja gagwe bja phatlalatša.

3 Ka morago, moapostola Paulo o ile a ngwalela Tito gomme a hlalosa gore Jesu o ‘ikgafetše rena gore a re hlakodiše mohuteng o mongwe le o mongwe wa go hloka molao gomme a itlhwekišetša batho bao e lego ba gagwe ka mo go kgethegilego, bao ba fišegelago mediro e mebotse.’ (Tito 2:14) Ke bjang re ka “fišegelago mediro e mebotse” lehono? Le gona, mehlala ya dikgoši tše botse tša Juda e ka re kgothatša bjang?

Go Fišegela Modiro wa Boboledi le wa go Ruta

4, 5. Dikgoši tše nne tša Judea di ipontšhitše bjang e le tše fišegelago mediro e mebotse?

4 Asa, Josafate, Hiskia le Josia, ka moka ba ile ba tšwa lesolo la go fediša borapedi bja diswantšho. Asa “ó tlošitše dialetare tše šele, ó fedišitše meboto, a phšatla diswanthšô tša medimo, a rêma dikôkwane tša Ašera.” (2 Kor. 14:3) A tutueditšwe ke phišego ya gagwe bakeng sa borapedi bja Jehofa, Josafate o ile a “fediša meboto le dikôkwanê tša Ašera naxeng ya Juda.”—2 Kor. 17:6; 19:3. *

5 Ka morago ga monyanya o bohlokwa wa Paseka ya matšatši a šupa woo Hesekiele a o rulagantšego kua Jerusalema, ‘Ba-Isiraele bohle ba ba bego ba le moo ba ile ba tšwela metseng ya Juda ba pšhatlaganya dikokwane tša mafsika le dikokwane tša Ašera, ba phušola meboto le dialetare mo nageng ya Juda ka moka le nageng ya Benyamini, ba fediša dilo tšeo ya ba gona Baisiraele ba boelago metseng ya gabo bona magaeng a bona.’ (2 Kor. 31:1) Josia yo monyenyane, o bile kgoši a e-na le nywaga e seswai feela. Pego ya histori e re: “Ka ngwaxa wa seswai wa pušô ya xaxwe, à sa le lesoxana, a thôma xo nyaka Morêna Modimo wa Dafida tat’axwe; ka ngwaxa wa lesome la metšô e mebedi a thôma xo fsiêla Juda le Jerusalêma ka xo fediša meboto, le dikôkwanê tša Ašera, le diswanthšô.” (2 Kor. 34:3) Ka gona, dikgoši tšeo tše nne ka moka di be di fišegela mediro e mebotse.

6. Ke ka baka la’ng bodiredi bja rena bo ka bapišwa le masolo a dikgoši tše botegago tša Juda?

6 Ka mo go swanago lehono, re tšea karolo modirong wa go thuša batho go lahla dithuto tša bodumedi bja maaka go akaretša le borapedi bja medimo ya diswantšho. Modiro wa rena wa ntlo le ntlo o re thuša go kopana le batho ba mehuta ka moka. (1 Tim. 2:4) Ngwanenyana yo mongwe wa Asia o gopola kamoo mmagwe a bego a dira metlwae ya borapedi a le ka pele ga diswantšho tše dintši ka legaeng la bona. Ka ge a be a nagana gore ga se diswantšho ka moka tšeo di ka emelago Modimo wa therešo, gantši ngwanenyana yo o be a rapelela go tseba gore Modimo wa therešo ke mang. Ge a bula mojako wa ntlo ya gagwe ka morago ga go kwa motho a kokota, o ile a hwetša Dihlatse tše pedi tšeo di bego di ikemišeditše go mo thuša go ithuta leina le le kgethegilego la Modimo wa therešo e lego Jehofa. Ruri o be a tloga a thabetše go ithuta gore medimo ya diswantšho ga se ya therešo! Ga bjale o bontšha phišego yeo e retegago ka go tšea karolo ka mafolofolo tirelong ya tšhemo go thuša ba bangwe moyeng.—Ps. 83:18; 115:4-8; 1 Joh. 5:21.

7. Re ka dira’ng go ekiša barutiši bao ba ilego ba phatša naga mehleng ya Josafate?

7 Re akaretša tšhemo yeo re e abetšwego go fihla bokgoleng bofe ge re tšea karolo bodireding bja ntlo le ntlo? Ka mo go kgahlišago, ka ngwaga wa boraro wa pušo ya gagwe, Josafate o ile a re go bitšwe dikgošana tše hlano, Balefi ba senyane le baperisita ba babedi. O ile a ba roma gore ba phatše metse ka moka ba ruta batho melao ya Jehofa. Modiro wa bona o ile wa atlega kudu moo e lego gore batho ba ditšhaba tšeo di ba dikologilego ba ile ba thoma go boifa Jehofa. (Bala 2 Koronika 17:9, 10.) Ka go etela malapa ka dinako le matšatši a sa swanego, re ka kgona go bolela le ditho tše mmalwa tša lapa.

8. Re ka katološa bodiredi bja rena bjang?

8 Bahlanka ba bantši ba Modimo lehono ba ile ba ikemišetša go tlogela magae a bona gomme ba hudugela moo go nyakegago Dihlatse tše oketšegilego tšeo di fišegago. Na o ka dira bjalo? Ba bangwe ba rena bao ba sa kgonego go huduga ba ka leka go nea bohlatse go batho bao ba dulago mafelong a gabo bona eupša ba bolela leleme le fapanego. Ka baka la bontši bja batho ba tšwago dinageng tše fapa-fapanego bao a kopanago le bona tšhemong ya gabo, Ron, yo a nago le nywaga e 81, o ile a ithuta go dumediša ka maleme a 32! Morago bjale o sa tšwa go kopana le banyalani ba tšwago Afrika ge a be a le setarateng gomme a ba dumediša ka leleme la bona la setlogo e lego la se-Yoruba. Ba ile ba botšiša Ron ge e ba a kile a etela Afrika. Ge a araba ka gore aowa, ba ile ba mmotšiša gore o ithutile bjang leleme la bona. Se se ile sa dira gore a kgone go ba nea bohlatse bjo bobotse. Ba ile ba amogela dimakasine gomme ka lethabo ba mo nea aterese ya bona yeo a ilego a e fetišetša phuthegong ya lefelong leo e le gore banyalani bao ba ka ba le thuto ya Beibele.

9. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re bale Beibele ge re le bodireding? Nea mohlala.

9 Barutiši bao ba ilego ba phatša naga ka taelo ya Josefate ba be ba swere “puku ya melaô ya Morêna.” Lefaseng ka bophara re katanela go ruta batho re diriša Beibele ka ge e le Lentšu la Modimo. Re dira boiteko bjo bo kgethegilego bja gore ge re le bodireding, batho ba bone mantšu a lego ka Beibeleng ge re a bala. Mosadi yo mongwe o ile botša Hlatse yeo e bitšwago Linda gore monna wa monna wa gagwe o hwile lehlakore gomme o nyaka tlhokomelo ya gagwe. Mosadi yoo o ile a lla ka gore: “Ga ke tsebe gore ke dirile eng seo se bakilego gore Modimo a dumelele gore ke diragalelwe ke boemo bjo.” Linda o ile a araba ka gore: “Na nka go kgonthišetša selo se sengwe?” Ke moka o ile a bala mantšu a Jakobo 1:13 gomme a oketša ka gore: “Bohloko ka moka bjo rena le baratiwa ba rena re bo kwago ga se kotlo e tšwago go Modimo.” Ka yona nako yeo mong wa ntlo o ile a gokarela Linda ka borutho. Linda o dumela ka gore: “Ke ile ka kgona go mo kgothatša ke diriša Beibele. Ka dinako tše dingwe ditemana tšeo re di balago ka Beibeleng ke tšeo mong wa ntlo a sa kago a di kwa.” Poledišano yeo e dirile gore go swarwe thuto ya ka mehla ya legae ya Beibele le mosadi yoo.

Bafsa Bao ba Hlankelago ka Phišego

10. Ke bjang Josia e bilego mohlala o mobotse go bafsa ba Bakriste?

10 Ge re boela mohlaleng wa Josia, re lemoga gore ge e be e sa le mofsa o ile a phegelela borapedi bja therešo gomme ge a be a e-na le nywaga e 20 o ile a thoma modiro wa go fediša borapedi bja medimo ya diswantšho. (Bala 2 Koronika 34:1-3.) Lehono bafsa ba bantši ba bonagatša phišego e swanago bodireding bja bona bja Mmušo.

11-13. Ke dithuto dife tšeo re ka ithutago tšona go bafsa ba mehleng yeno bao ba hlankelago Jehofa ka phišego?

11 Hannah yo a dulago Engelane, o be a e-na le nywaga e 13 e bile a ithuta Sefora sekolong ge a be a e-kwa gore kgaufsi le toropo ya gabo go hlomilwe sehlopha sa Sefora. Tatagwe o ile a dumela go sepela le yena bakeng sa go kopanela diboka gona moo. Ga bjale, a e-na le nywaga e 18, Hannah ke mmulamadibogo wa nako e tletšego yo ka phišego a neago bohlatse ka Sefora. Na le wena o ka ithuta leleme lešele gomme o thuše batho ba bangwe go ithuta ka Jehofa?

12 Rachel o ile a thabela kudu go bogela bidio ya Pursue Goals That Honor God. Ge a bolela ka seo a bego a se nagana nakong ya ge a be a thoma go hlankela Jehofa morago kua ka 1995, o re: “Ke be ke nagana gore ke tšwela pele gabotse therešong.” Ke moka o oketša ka gore: “Ga bjale ka morago ga go bogela terama yela, ke lemoga gore ke feditše nywaga e mentši ke fo sepela le mohlape. Ke swanetše go lwela therešo gomme ke ithute ka mo go tseneletšego le go naganišiša thutong ya-ka ya Beibele ya motho ka noši gotee le go šoma ka thata bodireding.” Ga bjale, Rachel o lemoga gore o direla Jehofa ka phišego e oketšegilego. O bile le mafelelo afe ka baka la seo? O re: “Tswalano ya-ka le Jehofa e tiile. Dithapelo tša-ka ke tšeo di nago le morero, thuto ya-ka ke e tseneletšego le e kgotsofatšago gomme ditiragalo tša Beibele ke tša kgonthe go nna. Ka baka leo, ke thabela bodiredi bja tšhemo kudu gomme ke kgotsofala e le ruri ge ke bona mantšu a Jehofa a homotša ba bangwe.”

13 Luke ke mofsa yo a ilego a tutuetšwa ke bidio ya Young People Ask—What Will I Do With My Life? Ka morago ga go bogela bidio yeo, Luke o ile a ngwala gore: “Ke ikwa ke tutueletšega go nagana ka seo ke tlago go se dira bophelong.” O dumela ka gore: “Nakong e fetilego ke ile ka gateletšwa gore ke phegelele go ba le tšhelete e lekanego ka go hwetša thuto e phagamego pele gomme ka morago ga moo ke lebiše tlhokomelo dipakaneng tša moya. Kgateletšo e bjalo ga e godiše motho moyeng, go e-na le moo e dira gore motho a fokole moyeng.” Bana babo rena le dikgaetšedi ba bafsa, ke ka baka la’ng le sa naganišiše ka go diriša seo le ithutilego sona sekolong go oketša bodiredi bja lena go swana le ge Hannah a dirile? Le gona, ke ka baka la’ng le sa latele mohlala wa Rachel ka go phegelela dipakane tšeo di godišago Modimo e le ka kgonthe? Latelang mohlala wa Luke ka go arogana le dikotsi tšeo e bilego molaba go bafsa ba bantši.

Fišegela go Theetša Ditemošo

14. Ke borapedi bja mohuta ofe bjo Jehofa a bo amogelago, le gona ke ka baka la’ng e le tlhohlo go mo rapela ka tsela e bjalo?

14 Batho ba Jehofa ba swanetše go hlweka e le gore borapedi bja bona bo amogelege go yena. Jesaya o eletša ka gore: “Tloxang! Tloxang! Tšwang moo! Le se swarê thšila! Le tšwê mo xo bao! Hlapang lena barwadi ba dibyana tša Morêna.” (Jes. 52:11) Nywaga e mentši pele Jesaya a ngwala mantšu ao, Kgoši e botse e lego Asa e ile ya phegelela ka mafolofolo go ntšha boitshwaro bjo bo gobogilego kua Juda. (Bala 1 Dikxoši 15:11-13.) Ke moka, nywaga-kgolo ka morago, moapostola Paulo o ile a botša Tito gore Jesu o neetše bophelo bja gagwe bakeng sa go hlwekiša balatedi ba gagwe e le gore e be “batho bao e lego ba gagwe ka mo go kgethegilego, bao ba fišegelago mediro e mebotse.” (Tito 2:14) Lefaseng la lehono leo le tletšego boitshwaro bjo bobe, ga go bonolo—kudu-kudu go bafsa—gore re dule re hlwekile. Ka mohlala, bahlanka ba Modimo ka moka, bafsa le batho ba godilego, ba swanetše go lwela go dula ba ikarotše gore ba se šilafatšwe ke diswantšho tšeo di kgothaletšago bootswa tšeo di lego dipampiring tša papatšo, dithelebišeneng, dibidiong, kudu-kudu Inthaneteng.

15. Ke’ng seo se ka re thušago go hloya se sebe?

15 Phišego ya rena ya go kwa ditemošo tša Modimo e ka re thuša go hloya se sebe. (Ps. 97:10; Baroma 12:9) Re swanetše go ila diswantšho tšeo di kgothaletšago bootswa e le gore, bjalo ka ge Mokriste yo mongwe yo a itšego a bolela, re kgone go “roba ditlemo tša tšona tše swanago le sekgomaretši.” E le gore motho a tloše dikarolo tše šaletšego tša sekgomaretši, go nyakega matla a fetago a sekgomaretši seo. Ka mo go swanago, go nyakega maiteko e le gore re ganetše kgoketšo ya diswantšho tšeo di kgothaletšago bootswa. Lega go le bjalo, go tseba tekanyo yeo diswantšho tšeo di kgothaletšago bootswa di ka re gobatšago ka yona go ka re thuša go di hloya. Ngwanabo rena yo mongwe o ile a dira maiteko a tseneletšego a go tlogela mokgwa wa go bogela diswantšho tšeo di kgothaletšago bootswa mokerong wa Inthanete. O ile a bea khomphutha ya gagwe lefelong leo e ka bonwago ke ba lelapa ka moka. Godimo ga moo, yena ka boyena o ile a ikemišetša go itlhwekiša gomme a fišegela mediro e mebotse. O ile a ba a tšea kgato e nngwe. Ka ge a be a swanetše go diriša Inthanete bakeng sa mošomo, o ile a phetha ka go e diriša ge feela mosadi wa gagwe a be a le kgaufsi le yena.

Mohola wa Boitshwaro bjo Bobotse

16, 17. Boitshwaro bja rena bjo bobotse bo ka kgoma bjang bao ba re lebeletšego? Nea mohlala.

16 Ruri go tloga go bonala moya o botse gare ga bafsa ba bašemane le ba banenyana tirelong ya Jehofa gomme se se kgahla le bao ba ba lebeletšego! (Bala 1 Petro 2:12.) Moeti yo mongwe yo a ilego a etela legae la Bethele kua London o ile a fetoša pono ya gagwe ka Dihlatse tša Jehofa ka morago ga go fetša letšatši a lokiša motšhene wa go gatiša wa gona moo. Mosadi wa gagwe yo a bego a ithuta le Hlatse ya lefelong leo, o ile a lemoga go fetoga ga monna wa gagwe. Nakong e fetilego, o be a sa nyake Dihlatse di etela lapa la gagwe. Lega go le bjalo, o ile a boa mošomong woo a o dirilego Bethele a tletše tebogo bakeng sa tsela yeo a ilego a swarwa ka yona. O boletše gore ga go yo a ilego a diriša maroga. Batho ka moka ba sa fele pelo gomme go be go e-na le khutšo. O be a kgahlilwe ka mo go kgethegilego ke bana babo rena le dikgaetšedi ba bafsa bao ba bego ba šoma ka phišego ntle le tefo, ba ithapela go diriša nako ya bona le matla bakeng sa go thuša go tšwetša pele ditaba tše dibotse.

17 Ka mo go swanago, bana babo rena le dikgaetšedi bao ba šomago mošomo wa boiphedišo bakeng sa go fepa malapa a bona ba dira bjalo ka pelo ka moka. (Bakol. 3:23, 24) Se se feleletša ka go se boife go lahlegelwa ke mošomo ka ge bathwadi ba tšeela godimo mokgwa wa bona wa go šoma gomme ba boifa go lahlegelwa ke bašomi ba bjalo.

18. Re ka ba bjang batho “bao ba fišegelago mediro e mebotse”?

18 Go bota ga rena Jehofa, go kwa ga rena melao ya gagwe le go hlokomela ga rena mafelo a rena a borapedi, di gare ga ditsela tšeo ka tšona re bontšhago go fišegela ntlo ya Jehofa. Go oketša moo, re nyaka go ba le karolo ka mo go tletšego modirong wa go bolela ka Mmušo le wa go dira barutiwa. Go sa šetšwe gore re bafsa goba batho ba bagolo, ge e ba re swarelela ka go tia ditekanyetšong tše di hlwekilego tšeo di tswalanago le borapedi bja rena, re tla ba le mafelelo a mabotse kudu. Le gona, re tla tšwela pele go tsebja re le batho “bao ba fišegelago mediro e mebotse.”—Tito 2:14.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 4 Asa a ka be a ile tloša mafelo a phagamego ao tswalanago le borapedi bja medimo ya diswantšho eupša e sego mafelo ao a dirišetšwago borapedi bja Jehofa. Goba mohlomongwe mafelo a phagamego a ka ba a ile a agwa lefsa ka morago ga pušo ya Asa gomme a tlošwa ke morwa wa gagwe Josefate.—1 Dikx. 15:14; 2 Kor. 15:17.

Ke’ng seo o ithutilego sona bobedi ka Beibeleng le mehlaleng ya mehleng ya lehono mabapi le

• kamoo o ka oketšago phišego ya gago bodireding le modirong wa go ruta?

• kamoo bafsa ba Bakriste ba ka bago “bao ba fišegelago mediro e mebotse”?

• kamoo o ka lahlago mekgwa e senyago?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 13]

Na o diriša Beibele ka mehla bodireding bja gago?

[Seswantšho go letlakala 15]

Go ithuta go bolela leleme le lengwe o sa le sekolong go ka go thuša go oketša bodiredi bja gago