Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Konono Mol ñõn ro Dri Turumi

Konono Mol ñõn ro Dri Turumi

Konono Mol ñõn ro Dri Turumi

“Ke emwij ami jolok riõp, komin konono mol, kom otemjej, ñõn dri turumi.”​—EP. 4:​25.

1, 2. Ta lemnok eo an elõñ armij kin kwalok mol?

 JEN ien ko eto armij ro rej aituerõk elañe remaroñ konono ilo mol ak jela kin mol eo. Elõñlok jen limabuki yiõ ko mokta jen an Kraist itok ñõn lõl, juõn dri Grik ej jeje bwebwenato ko etan Alcaeus ear ba: “Wain ej kalikar mol eo.” Ej melelen bwe ñe juõn armij elukkun karek ekin kwalok buruen. Ilo yiõ eo ken kajuõn an dri Kristian ro, Governor eo ilo Rom Pontiõs Pailat ear kwalok juõn lemnok ebwir ke ear kajitõkin Jisõs ilo berre: “Ta eo mol?”​—Jon 18:38.

2 Armij rej bwok kin kwalok mol ilo ran kein ar. Melelen “mol” emaroñ oktõk iben elõñ armij. Jet armij emõkõj air kwalok mol eo ñe eor tokjen ñõn ir. Juõn buk etan Aurõkin Riõp (ejelok ilo kajin Majõl) ej ba: “Mol emaroñ juõn karkar emõn, bõtab ejamin lomoren kij ñe jej ber ilo kauwatata. Melelen bwe armij rej aikwij riõp bwe ren maroñ mour.”

3. Etke joñok eo an Jisõs kin konono mol ej emõntata?

3 Ejjab eindrein iben dri kalor ro an Kraist! Lemnok eo an Jisõs kin mol eo ear jab wawa ion lemnok ko an armij. Ear konono mol ien otemjej. Bareinwõt dri kijirãt ro an rar ba: “Ri Kaki, kim jelã bwe kwe juõn armij emol: kwoj katak mol eo kin ankilan Anij ñõn armij.” (Mat. 22:16, UBS) Ejja einwõt ilo ran kein, Dri Kristian ro remol rej kajeoñwe joñok eo an Jisõs. Rejjab ãliklik in konono mol. Rej errã iben dri jilik Paul, eo me ear rejañ dri tõmak ro mõtõn: “Ke emwij ami jolok riõp, komin konono mol, kom otemjej, ñõn dri turumi.” (Ep. 4:​25) Jen etale mõtõn ko jilu ilo nan ko an Paul. Juõn, wõn ro dri turid? Ruo, ta melelen ñõn konono mol? Im jilu, ewi wãwen jemaroñ kwalok mol ilo mour eo ar ien otemjej?

Wõn ro Dri Turid?

4. Einjuõn jen dri tel in kabuñ an dri Ju ro, ewi wãwen Jisõs ear kwalok lemnok eo an Jeova kin wõn dri turid?

4 Yiõ eo ken kajuõn an dri Kristian ro, jet dri tel in kabuñ an dri Ju ro rar katakin bwe ro ‘dri turiir’ kar dri Ju ro mõtair wõt. Bõtab, Jisõs ear kwalok karkar ko karkarin Jemen im bõk ejja lemnok eo wõt an Jemen. (Jon 14:9) Men eo eaurõktata, ear kwalok ñõn dri kalor ro an bwe ejelok kalijeklok iben Anij. (Jon 4:​5-​26) Bareinwõt, jitõb kwojarjar eo an Anij ear kwalok ñõn dri jilik Piter bwe “Anij e jab lemnok kin okõtõn armij: A ilo ailiñ otemjej eo ej mijõk E, im jerbale kwojarjar, ej kabuñburuen.” (Jerb. 10:28, 34, 35) Kin men in, jej aikwij watõk aolep armij einwõt dri turid, im kwalok yokwe ñõn ro rej kijirãte kij.​—Mat. 5:​43-​45.

5. Ta melelen ñõn konono mol iben ro dri turid?

5 Ak, kar ta melelen nan ko an Paul ke ear ba bwe jej aikwij konono mol iben ro dri turid? Konono mol ej kitibuj ar kwalok melele ko remol im jab riõp ñõn jidrik, kin men in, Dri Kristian ro rejjab riõp im mone armij ro jet. Rej “jõjõike men eo enana” im “edrep ñõn men eo emõn.” (Rom. 12:9) Ar kajeoñwe “Anij in mol,” jej aikwij mol ilo men otemjej jej kõmõne im ba. (Sam 15:​1, 2; 31:5) Kãlet nan ko rejime, enaj bõprae kij jen ar riõp ilo ien ko jej ber ilo abañ ak ilo ien melejoñ ko.​—Riit Dri Kolosse 3:​9, 10.

6, 7. (a) Konono ilo mol ej melelen ke bwe jej aikwij kwalok aolep melele ko kin juõn men? Kemelele. (b) Wõn ro jej liki ir im ej tellokir ñõn bõk juõn uak eyu?

6 Konono ilo mol ñõn ro jet, ej melelen ke bwe jej aikwij kwalok aolep melele ko kin juõn men, ñe rej kajitõk iber? Jaab. Ke Jisõs ear ber ion lõl, ear kalikar bwe ejjab aolep armij ej tellokir ñõn bõk uak ko rejejit ñõn kajitõk ko air. Ke dri tel in kabuñ ko rar kajitõk iben Jisõs wõn ear kamaroñ e bwe en kõmõni menin kabwilõñlõñ ko, Jisõs ear ba: “Eor juõn wõt aõ kajjitõk ibbemi, im elañe kom naj uake inaj kwalok ñõn kom kin maroñ eo ij kõmmõni men kein kake.” Ke skraib ro im dri tel ro an kabuñ rar makoko in uak e, Jisõs ear ba: “Eokwe ijamin bareinwõt kwalok ñõn kom kin maroñ et ij kõmmõni men kein kake.” (Mark 11:27-​33, UBS) Ear jab aikwij uake kajitõk ko air kinke rar kõmõni mõnit ko renana im ejelok air tõmak. (Mat. 12:10-13; 23:27, 28) Ejja eindreinlok wõt ilo ran kein, armij ro an Jeova rej aikwij kejbãrok ir jen dri jumae ro im armij ro jet me rej mone ir kinke rekõnan kõmõni kõnan ko air mõke.​—Mat. 10:16; Ep. 4:​14.

7 Paul ear bareinwõt kwalok bwe ejjab aolep armij ej tellokir bwe ren bõk juõn uak eyu. Ear ba “ñiremij bareinwõt im dri jerbal bata,” rej konono kin men ko ejjab tellokir. (1 Tim. 5:​13) Aet, jet remaroñ makoko in kwalok burueir ñõn armij ro ekkã air konono kin men ko ejjab tellokir ak ro dri bõk. Emõnlok bwe jen jerbale nan in kakabilek eo an Paul: “Komin katak im tõt wõt im lale men ko ami” wõt. (1 Tes. 4:​11) Bõtab, jet ien elder ro rej aikwij kajitõk ilo tibrik kin men ko rej walok bwe ren maroñ kajejit jerbal eo air. Ilo wãwen in, elap air kamolol im ej menin jibõñ ñõn ir ñe jej burukuk ibeir ilo ar kwalok mol.​—1 Pit. 5:2.

Konono Mol Iben Ro Uan Baamle Eo

8. Ewi wãwen konono ilo mol enaj kaburukuk ro uan baamle eo?

8 Ekkã an walok bwe jej ebake baamle eo ar. Ñõn kakajur kõtan eo ar ibeir, eaurõk bwe jen konono mol ñõn dron. Abañ ko relap im men ko jejjab melele kake kin dron renaj joko elañe jej kwalok buruer ñõn dron, mol ñõn dron im konono ilo joij ñõn dron. Ñõn wanjoñok, ñe jej kõmõn bwir, jej ke ãliklik in kwalok likjõp eo ar ñõn eo beled, ro nejid, ak ro jet uan baamle eo ar me jej ebake ir? Ñe emol ar kajitõk kin jeorlok bwir, enaj kowõnmanlok ainemõn im burukuk iloan baamle eo.​—Riit 1 Piter 3:​8-​10.

9. Etke konono ilo mol ej melelen konono ilo joij bareinwõt?

9 Konono mol ej melelen jej konono ilo joij. Elañe jejjab konono ilo joij, jenaj kajitokjen nan ko ar remol im armij ro rejamin kile aurõkin nan ko ar. Paul ear ba: “En joko jen kom meo otemjej, im libõpne, im illu, im airwaro, im konono nae, kab kakitõtõ otemjej: Im komin joij ñõn dron, en emõn buruemi, jolok nana jen dron, einwõt Anij ilo Kraist E ar jolok ami nana.” (Ep. 4:​31, 32) Elañe jej konono ilo joij, jej kwalok aurõkin nan ko jej ba im jej kwalok koutiej ñõn armij ro rej roñjake kij.​—Mat. 23:12.

Konono Mol kin Men ko an Congregation

10. Ta eo Kristian elder ro remaroñ katak jen joñok eo an Jisõs kin konono mol?

10 Jisõs ear konono iben dri kalor ro an ilo juõn wãwen ebiruru im alikar. Nan in kakabilek ko an kar ilo joij, ak ear jab jenliklik in kwalok ta eo rar aikwij in kõmõne meñe jet rar lõkatip. (Jon 15:​9-​12) Ñõn wanjoñok, ke dri jilik ro rar akwail elõñ alen kin wõn eo eutiejtata iair, Jisõs ear meanwõr wõt ilo an kareilok ir bwe ren melele kin aikwij eo ñõn kwalok etã buru. (Mark 9:​33-​37; Luk 9:46-48; 22:24-​27; Jon 13:14) Eindreinlok wõt, air drebij wãnik, Kristian elder ro ranin rejjab kairoij ir ion bwij eo an Anij. (Mark 10:42-​44) Rej kajeoñwe Kraist ilo air “joij ñõn dron,” im ‘emõn burueir’ ñõn dron.

11. Yokwe eo ar ñõn ro jeer im jãter enaj kamakit kij bwe jen kõmõn ta ilo ar kajerbal loõd?

11 Ikijen ar konono ilo alikar iben ro jeer im jãter im jab ilo kajju, enaj jibõñ kij ñõn kwalok ta eo ilo lemnok ko ar ilo wãwen eo ejjab kalõkatip ir. Emol, jejjab kõnan bwe loõd en “ekkañ in wõt juõn razor,” im kajerbale ñõn kwalok nan ko rekajju im erro. (Sam 52:2; Ken. 12:18) Yokwe eo ar ñõn ro jeer im jãter enaj kamakit kij bwe jen ‘drebij loõd jen nana, im tier jen konono etao.’ (Sam 34:13) Ilo wãwen in, jej koutiej Anij im kowõnmanlok burukuk ilo congregation eo.

12. Ñãt eo elder ro rej aikwij ekajete juõn eo ej riõp? Kemelele.

12 Elder ro rej jerbal ilo tiljek ñõn kejbãrok congregation eo jen ro rej ruruwe. (Riit Jemes 3:​14-​16.) Armij ro rej ruruwe ñe rej kananaik ãt eo etan ro jet, im men in elaplok jen air baj konono nan ko rejjab mol ak kalaplap. Emol bwe aolep riõp rebwir, ak ejjab aolepeir rej menin aikwij ñõn bõk kaje jen kumi in elder ro jilu uair. Kin men in, elder ro rej aikwij kwalok juõn lemnok ejokkin wõt juõn, kamanwa, im ekajet jime ñe rej etale elañe armij eo me ear kwalok nan ko reriõp ear jino kamineneik e mõke ñõn ruruwe ro jet, im ej aikwij bõk ekajet jen elder ro. Ak ebwe wõt ke an elder ro kwalok nan in kakabilek ko jen Baibel ñõn armij eo ej ruruwe ro jet?

Kwalok Mol ilo Jikin Jerbal

13, 14. (a) Ewi wãwen jet armij rej kwalok riõp ñõn booj eo air? (b) Ta tokjen eo emõn ej walok jen ar kwalok mol ilo jikin jerbal?

13 Jej mour ilo juõn lõl eobrõk kin ro rejjab kwalok mol, kin men in emaroñ bin ñõn ar bõprae ijjibed ko ñõn kwalok riõp ñõn booj eo ar. Ñe armij rej kabuk air jerbal, elõñ rejjab jook in kwalok riõp. Ñõn wanjoñok, ñõn air bõk jerbal eo emõn ak elap wõnan, remaroñ kalaplap ilo air ba bwe elap air iminene kin jerbal eo. Ak ilo bar juõn wãwen, elõñ dri jerbal ro rej ba bwe rej jerbal ak ilo mol rej kõmõni men ko air mõke, meñe ej ien air aikwij jerbal. Remaroñ riit men ko jet rejjab kin jerbal eo air, kennan bajjek ilo telephone, kajerbal computer ko ilo jikin jerbal eo ñõn jejelok ñõn armij, im aluij bajjek ilo Internet eo.

14 Dri Kristian ro remol rejjab kajitokjen kwalok mol. (Riit Jabõn Kennan Ko 6:​16-​19.) Paul ear ba: “Kim kõnan bwe am kõmõn en jime ilo men ko otemjej.” (Hib. 13:18) Kin men in, Dri Kristian ro rej mol ilo air bõk wõnan ekkar ñõn joñõn auõ eo rej jerbal ie. (Ep. 6:​5-8) Ilo ar niknik ilo jerbal emaroñ bareinwõt bõktok nebar ñõn Jemeruij ilõñ. (1 Pit. 2:​12) Ñõn wanjoñok, booj eo an Roberto ilo ailiñ in Spein ear nebar e kin an mol im niknik ilo jerbal eo an. Tokjen mwil eo emõn Roberto ear kwalok, jikin jerbal eo an ear bareinwõt kajerbal Dri Kennan ro jet an Jeova. Rein rar bareinwõt niknik im mol ilo air jerbal. Iomin elõñ yiõ ko, Roberto ear jibõñ 23 brother ro emwij air baptais im 8 dri katak Baibel ro bwe ren jerbal ilo jikin jerbal eo an!

15. Ewi wãwen an juõn Kristian me eor an mõke jikin jerbal kwalok mol?

15 Elañe eor ar mõke jikin jerbal, jej kwalok ke mol ilo jerbal ko ar, ak jet ien jej likjõp in kwalok mol ñõn ro dri turid? Juõn dri Kristian ej aikwij konono mol ñe ej wiakake juõn men ak kõmõn juõn jerbal. Bareinwõt en jab kajeoñ in wiaik buruen armij ak en jab kõtlok bwe armij ren wiaik buruen. Jekõnan kõmõn emõn ñõn ro jet einwõt ar kõnan bwe ren kõmõn ñõn kij.​—Ken. 11:1; Luk 6:​31.

Konono Mol ñõn Dri Utiej ro ilo Kien

16. Ta men ko Dri Kristian ro rej aikwij lelok ñõn (a) ro reutiej ilo kien? (b) Jeova?

16 Jisõs ear ba: “Komin lelok ñõn Sizar men ko an Sizar, im ñõn Anij men ko an Anij.” (Mat. 22:21) Ta “men ko” jej muri iben Sizar, ak ro reutiej ilo kien? Ke Jisõs ear ba nan kein, ear konono kin kõlla owõj. Inem ñõn drebij juõn bõklikõt erreo iben Anij im armij, dri Kristian ro rej aikwij bokake kien ko an ailiñ eo, ekoba air kõlla owõj. (Rom. 13:​5, 6) Bõtab jej kile bwe Jeova ej Iroij Potata, Anij eo wõt emol, eo me jej yokwe kin aolepen buruer, ar, lolãtãt, im ar kajur. (Mark 12:30; Rev. 4:​11) Kin men in, en laplok ar kõtãik kij ñõn Jeova.​—Riit Sam 86:11, 12.

17. Ewi lemnok eo an armij ro an Jeova kin menin jibõñ ko jen dri kien ro?

17 Elõñ ailiñ ko rej kõmõn karõk ko ñõn jibõñ armij ro kabwe aikwij ko air ilo kõniek. Ejjab nana ñõn an juõn dri Kristian bõk kain jibõñ rot in elañe ej tellokin. Konono mol ñõn ro dri turid ej melelen bwe jejjab riõp ak mone dri kien ro bwe jen bõk jibõñ ko jen ir.

Jerammõn ko jen Ar Kwalok Mol

18-20. Ta jerammõn ko jej bõki jen ar kwalok mol ñõn ro dri turid?

18 Elõñ jerammõn ko jej bõki jen ar kwalok mol. Erreo bõklikõt eo ar, im ej kõmõn ar ainemõn ilo lemnok im ilo buru. (Ken. 14:30; Pil. 4:​6, 7) An erreo bõklikõt eo ar ej men eo eaurõktata iben Jeova. Bareinwõt, jejjab inebata ñe armij ro rej naruer kin jabrewõt men kinke jej kwalok mol ilo men otemjej.​—1 Tim. 5:​24.

19 Jen etale bar juõn jerammõn. Paul ear ba: “Ilo men otemjej kimij kwalok bwe kimij ri jerbal an Anij, . . . kin nan ko am remol.” (2 Kor. 6:​4, 7, UBS) Men in ear walok iben juõn Dri Kennan ej ber ilo Britain. Ke ear wiakake juõn wa ñõn juõn eo ear itoklimo in wiaiki, ear kwalok aolep men ko remõn im nana kin wa eo, ekoba men ko dri wia eo ejjab loi. Ke rar ettõr kin wa eo im lale ñe emõn, dri wia eo ear kajitõk iben brother eo elañe ej juõn ian Dri Kennan ro an Jeova. Etke ear kwalok kajitõk in? Eman eo ear kile bwe brother eo ear kwalok mol im bareinwõt kin an erreo baotokin. Men in ear kebellok juõn ien emõn ñõn an brother eo kwalok nan ñõn dri wia eo.

20 Kij bareinwõt jej ke bõktok nebar ñõn Dri Kõmõnmõn eo ar ikijen ar kwalok mol ien otemjej? Paul ear ba: “Kim ar illok jen men ko retino men in kajok, im jab etetal ilo mon.” (2 Kor. 4:2) Kin men in, jen kate kij ñõn konono mol ñõn ro dri turid. Ilo ar kõmõne men in, jenaj kaibujuij Jemeruij ilõñ im armij ro an.

Ewi Wãwen Kwonaj Uak?

• Wõn ro dri turid?

• Ta melelen konono mol ñõn ro dri turid?

• Ewi wãwen kwalok mol ej kaibujuij Anij?

• Ta jerammõn ko jej bõki jen ar kwalok mol?

[Kajitõk ko ñan katak]

[Pija eo ilo peij 17]

Kwoj ke pojõk in kwalok bwir ko am?

[Pija eo ilo peij 18]

Kwoj ke kwalok mol ñe kwoj kabukot juõn jerbal?