Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Bolela Therešo le Moagišani wa Gago

Bolela Therešo le Moagišani wa Gago

Bolela Therešo le Moagišani wa Gago

“Ka ge bjale le lahlile maaka, bolelang therešo yo mongwe le yo mongwe wa lena le moagišani wa gagwe.”—BAEF. 4:25.

1, 2. Batho ba bantši ba lebelela therešo bjang?

KE KGALE batho ba ngangišana mabapi le ge e ba go kgonega gore batho ba bolele therešo goba go tseba seo e lego therešo. Lekgolong la botshelela la nywaga B.C.E., sereti sa Mogerika e lego Alcaeus se itše: “Therešo e beineng.” Mantšu ao a be a bolela gore motho o bolela therešo feela ka morago ga ge a nwele beine e ntši gomme mohlomongwe a ikemišeditše go bolela. Mmuši wa Roma wa lekgolong la pele la nywaga e lego Pontio Pilato le yena o bontšhitše gore o na le pono e swanago ka therešo ge a be a botšiša Jesu ka lenyatšo gore: “Therešo ke eng?”—Joh. 18:38.

2 Lehono batho ba na le dipono tše dintši tšeo di ganetšanago ka therešo. Batho ba bantši ba re lentšu “therešo” le bolela dilo tše dintši tše fapa-fapanego goba gore therešo e fapana go ya ka batho. Ba bangwe ba bolela therešo ge feela go dira bjalo go ba hola. Puku e bitšwago The Importance of Lying e re: “Go bolela therešo e ka ba mo gobotse, eupša ga go hole ka selo ge motho a lebeletšane le taba ya lehu le bophelo gomme a katanela go phologa le go hwetša polokego. Motho ga a na boikgethelo tabeng yeo—o swanetše go bolela maaka e le gore a phele.”

3. Ke ka baka la’ng Jesu e be e le mohlala o mobotse wa go bolela therešo?

3 Ruri barutiwa ba Kriste ke ba fapanego! Pono ya Jesu mabapi le therešo e be e se ya filosofi. Ka mehla o be a bolela therešo. Gaešita le manaba a gagwe a ile a dumela ka gore: “Morutiši, re a tseba gore o morereši gomme o ruta tsela ya Modimo ka therešo.” (Mat. 22:16) Ka mo go swanago lehono, Bakriste ba therešo ba ekiša mohlala wa Jesu. Ga ba dika-dike go bolela therešo. Ba dumelelana ka pelo ka moka le moapostola Paulo, yo a eleditšego badumedi-gotee le yena gore: “Ka ge bjale le lahlile maaka, bolelang therešo yo mongwe le yo mongwe wa lena le moagišani wa gagwe.” (Baef. 4:25) Anke re ahla-ahleng dibopego tše tharo tša mantšu a Paulo. Sa pele, baagišani ba rena ke bomang? Sa bobedi, go bolela therešo go bolela’ng? Sa boraro, re ka diriša keletšo ye bjang bophelong bja letšatši le letšatši?

Baagišani ba Rena ke Bomang?

4. Go fapana le baetapele ba Bajuda ba lekgolong la pele la nywaga, Jesu o bontšhitše bjang pono ya Jehofa mabapi le bao e lego baagišani ba rena?

4 Lekgolong la pele la nywaga, baetapele ba bangwe ba Bajuda ba be ba ruta gore ke Bajuda feela goba bagwera ba bona bao ba bego ba swanelwa ke go bitšwa “moagišani.” Lega go le bjalo, Jesu o ile a bontšha semelo sa Tatagwe le tsela ya Gagwe ya go nagana ka mo go phethagetšego. (Joh. 14:9) Sa bohlokwa kudu, o bontšhitše barutiwa ba gagwe gore Modimo ga a rate morafo o mongwe go feta o mongwe goba setšhaba se sengwe go feta se sengwe. (Joh. 4:5-26) Ka godimo ga moo, moya o mokgethwa o ile wa utollela moapostola Petro gore “Modimo ga a bebe sefahlego, eupša setšhabeng se sengwe le se sengwe motho yo a mmoifago gomme a dira go loka o a amogelega go yena.” (Dit. 10:28, 34, 35) Ka gona, re swanetše go lebelela batho ka moka e le baagišani ba rena, re bontšhe lerato gaešita le go bao ba itshwarago bjalo ka manaba a rena.—Mat. 5:43-45.

5. Go bolela therešo le baagišani ba rena go bolela’ng?

5 Lega go le bjalo, Paulo o be a e-ra go re’ng ge a be a re re swanetše go bolela therešo le baagišani ba rena? Go bolela therešo go akaretša go abelana tsebišo ya kgonthe yeo e se nago bofora le ge e le bofe. Bakriste ba therešo ga ba fetoše goba go tswaka ditaba e le gore ba fore ba bangwe. Ba ‘hlaswa se kgopo’ gomme ba ‘kgomarela se bolo.’ (Baroma 12:9) Re swanetše go ekiša “Modimo-mmotexi” gomme re botege ditirišanong tša rena ka moka le ba bangwe. (Ps. 15:1, 2; 31:5) Ka go kgetha mantšu a rena ka kelohloko, re ka kgona go rarolla gaešita le maemo a lešago dihlong goba a sa thabišego ka ntle le go diriša bofora.—Bala Bakolose 3:9, 10.

6, 7. (a) Na go bolela therešo go bolela gore re swanetše go utolla ditaba tša motho ka noši go motho yo mongwe le yo mongwe yo a re botšišago? Hlalosa. (b) Ke bomang bao re swanetšego go ba bota gomme re ba botše therešo?

6 Na go botša ba bangwe therešo go bolela gore re swanetše go utolla ditaba ka botlalo go motho le ge e le ofe yo a re botšišago potšišo? Aowa. Ge a be a le mo lefaseng, Jesu o bontšhitše gore batho ba bangwe ga ba swanelwe ke karabo e lebanyago goba tsebišo e itšego. Ge baetapele ba bodumedi ba baikaketši ba be ba mmotšiša gore o dira dipontšho le mehlolo ka matla a mang, Jesu o itše: “Ke tla le botšiša potšišo e tee. Le nkarabeng, gomme le nna ke tla le botša gore ke dira dilo tše ka matla afe.” Ge bamangwalo le banna ba bagolo ba be ba sa nyake go mo araba, Jesu o ile a re: “Le nna ga ke le botše gore dilo tše ke di dira ka matla afe.” (Mar. 11:27-33) O be a sa ikwe a gapeletšega go araba potšišo ya bona ka baka la mekgwa ya bona e gobogilego le mohlala wa bona o sa bontšhego tumelo. (Mat. 12:10-13; 23:27, 28) Ka mo go swanago lehono, batho ba Jehofa ba swanetše go itiša malebana le bahlanogi le batho ba bangwe ba kgopo bao ba dirišago boradia bakeng sa merero ya boithati.—Mat. 10:16; Baef. 4:14.

7 Ka mo go swanago, Paulo o bontšhitše gore batho ba bangwe ba ka ba ba sa swanelwe ke karabo e feletšego. O itše “basebi le bao ba tsena-tsenago ditabeng tša batho ba bangwe, ba bolela ka dilo tšeo ba sa swanelago go bolela ka tšona.” (1 Tim. 5:13) Ee, bao ba tsena-tsenago ditaba tša ba bangwe goba bao go sa holofelwego gore ba ka boloka sephiri ba ka hwetša gore batho ga ba nyake go ba botša tsebišo ya motho ka noši. Go kaone go theetša keletšo ya Paulo e buduletšwego e rego: “Le go dire boikemišetšo bja lena go phela ka khutšo le go šetša ditaba tša lena.” (1 Bathes. 4:11) Lega go le bjalo, ka dinako tše dingwe bagolo ba phuthego ba swanelwa ke go botšiša dipotšišo mabapi le ditaba tša motho ka noši e le gore ba phethe boikarabelo bjo ba bo neilwego. Maemong a bjalo, go dirišana ga rena le bona ka go bolela therešo go tla lebogwa kudu e bile ke thušo e kgolo.—1 Pet. 5:2.

Bolela Therešo Ditabeng tša Lapa

8. Go bolela therešo go thuša ditho tša lapa bjang gore di be le tswalano ya kgaufsi?

8 Ka tlwaelo re ba le tswalano ya kgaufsi kudu le ditho tša malapa a rena. E le gore re tiiše tswalano yeo, ke gabohlokwa gore re bolele therešo le ditho tša malapa a rena. Mathata a mantši le go se kwešišane go ka fokotšwa goba gwa fedišwa ge e ba re sa ute selo gomme re boledišana le ba bangwe ka botho. Ka mohlala, ge re dira phošo, na re dika-dika go amogela phošo ye ge e ba re e diretše balekane ba rena, bana ba rena goba ditho tša malapa a rena? Go kgopela tshwarelo go tšwa pelong go thuša gore go be le khutšo le botee ka lapeng.—Bala 1 Petro 3:8-10.

9. Ke ka baka la’ng go bolela therešo go sa lokafatše gore re hlabe batho ka mantšu?

9 Go bolela therešo ga go bolele gore re swanetše go hlaba batho ka mantšu goba re bolele ka go se šetše. Go hlaba batho ka mantšu ga go dire gore taba yeo re e bolelago e be ya bohlokwa kudu goba go dira gore e ba kgome kudu. Paulo o itše: “A kgalako yohle e bošula le bogale le pefelo le mašata le polelo e gobošago di tlošwe go lena gotee le bobe bjohle. Eupša e-bang ba botho yo mongwe go yo mongwe, le šokelane ka bonolo, le lebalelane ka bolokologi go etša ge Modimo le yena a le lebaletše ka bolokologi ka Kriste.” (Baef. 4:31, 32) Ge re bolela ka tsela e nago le botho le seriti, seo se dira gore taba yeo re e bolelago e be ya bohlokwa e bile ke tsela ya go bontšha tlhompho go bao re boledišanago le bona.—Mat. 23:12.

Bolela Therešo Ditabeng tša Phuthego

10. Bagolo ba Bakriste ba ka ithuta’ng mohlaleng o mobotse wa Jesu tabeng ya go bolela therešo?

10 Jesu o be a bolela le barutiwa ba gagwe ka tsela e bonolo le e lebanyago. Ka mehla keletšo ya gagwe e be e le e lerato, eupša o be a sa bebofatše therešo e le gore a kgahliše batheetši ba gagwe. (Joh. 15:9-12) Ka mohlala, ge baapostola ba gagwe ba ngangišana leboelela ka gore ke mang yo mogolo gare ga bona, Jesu o ile a ba thuša ka go se kwanantšhe eupša a sa ba felele pelo gore ba kwešiše bohlokwa bja boikokobetšo. (Mar. 9:33-37; Luka 9:46-48; 22:24-27; Joh. 13:14) Ka mo go swanago, gaešita le ge ba kgomaretše ka go tia go se se lokilego, bagolo ba Bakriste lehono ga ba gatelele mohlape wa Modimo. (Mar. 10:42-44) Ba ekiša Kriste ka go ba “botho yo mongwe go yo mongwe” gomme ba ‘šokelana ka bonolo’ ditirišanong tša bona le ba bangwe.

11. Lerato leo re ratago bana babo rena ka lona le tla re tutueletša go dira’ng mabapi le tsela yeo re dirišago maleme a rena ka yona?

11 Ka go bolela le bana babo rena go tšwa pelong eupša re sa ba hlabe ka mantšu, re ka kgona go ba botša seo se lego ka dipelong tša rena ka ntle le go ba kgopiša. Ka kgonthe, le ka mohla ga re nyake gore maleme a rena a ‘etše thipa e bogale’ gomme re a dirišetše go gobatša ba bangwe ka mantšu a gobošago goba a lenyatšo. (Ps. 52:2; Die. 12:18) Lerato leo re ratago bana babo rena ka lona le tla re tutueletša go ‘lota maleme a rena gore a se senye le melomo ya rena gore e se ke ya bolela maaka.’ (Ps. 34:13) Ka tsela yeo, re godiša Modimo gomme re dira gore go be le botee ka phuthegong.

12. Ke neng moo go bolela maaka go nyakago mogato wa boahlodi? Hlalosa.

12 Bagolo ba šoma ka thata go šireletša phuthego go bao ba bolelago maaka a kotsi. (Bala Jakobo 3:14-16.) Maaka a kotsi a bolelwa ka maikemišetšo a go gobatša motho yo mongwe; morero wa ona ke go dira gore motho yoo a tlaišege ka tsela e itšego goba a gateletšege. A akaretša se se fetago go fo bolela ditaba tše sa rego selo, tšeo e sego therešo goba go feteletša dilo. Ke therešo gore go bolela maaka le ge e le gofe go fošagetše, eupša ga se maaka ka moka ao a nyakago mogato wa boahlodi. Ka gona, bagolo ba swanetše go diriša teka-tekano, go se bebe sefahlego le go ba le kahlolo e botse ge ba leka go bona ge e ba motho yo a boletšego mantšu ao e sego a therešo a e-na le mokgwa wa go bolela maaka a kotsi ka boomo, e lego seo se ka nyakago mogato wa boahlodi. Goba na kgalemelo e matla le e lerato ya Mangwalo e tla lekana?

Bolela Therešo Ditirišanong tša Kgwebo

13, 14. (a) Batho ba bangwe ba palelwa bjang ke gore ba botegele bathwadi ba bona? (b) Ke mafelelo afe a mabotse ao a ka bago gona ge e ba re botega e bile re bolela therešo mošomong?

13 Re phela nakong yeo go yona go se botege go atilego, ka gona go ka ba thata go ganetša kgoketšo ya go se botegele bathwadi ba rena. Batho ba bantši ba bolela maaka a matala ge ba dira dikgopelo tša mošomo. Ka mohlala, ba ka feteletša maitemogelo a bona goba thuto ya bona lengwalong la bona la ditshwanelego tša mošomo (CV) e le gore ba hwetše mošomo o mokaone goba o lefago kudu. Ka lehlakoreng le lengwe, bašomi ba bantši ba bolela gore ba a šoma mola ge e le gabotse ba dira dilo tša motho ka noši, gaešita le ge go dira bjalo go thulana le melao ya khamphani. Ba ka ba ba bala ditaba tšeo di sa sepedišanego le mošomo wa bona, ba leletša batho megala ka mabaka ao e sego a mošomo, ba romela di-e-mail tšeo di sa sepedišanego le mošomo goba ba fetleka Inthanete.

14 Bakriste ba therešo ga ba lebelele go botega le go bolela therešo e le selo sa boikgethelo. (Bala Diema 6:16-19.) Paulo o itše: “Re rata go itshwara ka go botega dilong tšohle.” (Baheb. 13:18) Ka gona, Bakriste ba direla bathwadi ba bona mošomo wa letšatši ka moka e le gore ba hwetše moputso wa letšatši ka moka. (Baef. 6:5-8) Go ba bašomi ba mafolofolo le gona go ka tumiša Tatago rena wa legodimong. (1 Pet. 2:12) Ka mohlala, mothwadi wa Roberto kua Sepania o ile a mo reta ka baka la go ba ga gagwe mošomi yo a botegago le yo a nago le boikarabelo. Ka baka la boitshwaro bjo bobotse bja Roberto, khamphani yeo e ile ya hira Dihlatse tše oketšegilego. Dihlatse tšeo le tšona di ile tša ba bašomi ba babotse. Go theoša le nywaga, Roberto o ile a hweletša bana babo rena ba kolobeditšwego ba 23 le barutwana ba Beibele ba 8 mošomo!

15. Rakgwebo wa Mokriste o swanetše go bontšha bjang gore o bolela therešo?

15 Ge e ba re e-na le dikgwebo tša rena, na re a botega ditirišanong tša rena ka moka tša kgwebo, goba na ka dinako tše dingwe ga re bolele therešo le baagišani ba rena? Rakgwebo wa Mokriste ga se a swanela go bolela maaka ka sedirišwa goba tirelo e itšego e le gore a dire tšhelete kapejana; le gona ga se a swanela go lefa ’tsogo-le-kobong goba go le amogela. Re nyaka go swara batho ba bangwe ka mokgwa woo re ka ratago go swarwa ka ona.—Die. 11:1; Luka 6:31.

Bolela Therešo le Balaodi ba Mmušo

16. Ke’ng seo Bakriste ba se neago (a) balaodi ba mmušo? (b) Jehofa?

16 Jesu o itše: “Ka baka leo, neang Kesara tša Kesara, eupša Modimo le mo nee tša Modimo.” (Mat. 22:21) Ke dilo tša mohuta ofe tšeo re di kolotago Kesara, ke gore, balaodi ba mmušo? Ge Jesu a be a bolela mantšu ao, go be go bolelwa ka lekgetho. Ka gona, e le gore ba be le letswalo leo le hlwekilego pele ga batho bohle, Bakriste ba kwa melao ya naga, go akaretša le ya mabapi le go lefa lekgetho. (Baroma 13:5, 6) Eupša re a lemoga gore Jehofa ke Mmuši yo a Phagamego, Modimo a nnoši wa therešo yoo re mo ratago ka dipelo, meoya, menagano le matla a rena ka moka. (Mar. 12:30; Kut. 4:11) Ka gona, re ikokobeletša Jehofa Modimo ka mo go feletšego.—Bala Psalme 86:11, 12.

17. Batho ba Jehofa ba lebelela go hwetša thušo ya mmušo bjang?

17 Dinaga tše dintši di na le mananeo a tša leago goba ditirelo tša go thuša bao ba hlokago thekgo ya dilo tšeo di bonagalago. Ga go selo se se fošagetšego ge Mokriste a hwetša thušo e bjalo—ge feela a swanelega. Go bolela therešo le baagišani ba rena go bolela gore ga re nee balaodi ba mmušo tsebišo ya maaka e le gore re hwetše thušo ya mmušo.

Ditšhegofatšo Tšeo di Tlišwago ke go Bolela Therešo

18-20. Ke ditšhegofatšo dife tšeo di tlišwago ke go bolela therešo le baagišani ba rena?

18 Go bolela therešo go tliša ditšhegofatšo tše dintši. Re dula re e-na le letswalo leo le hlwekilego, e lego seo se re neago khutšo ya monagano le pelo e se nago matshwenyego. (Die. 14:30; Bafil. 4:6, 7) Go ba le letswalo leo le hlwekilego ke gabohlokwa kudu mahlong a Modimo. Le gona, ge re bolela therešo dilong ka moka, ga re tshwenyege ka gore batho ba bangwe ba tla utolla ditaba tša rena.—1 Tim. 5:24.

19 Ela hloko tšhegofatšo e nngwe. Paulo o itše: “Re ipolelela ka ditsela tšohle re le badiredi ba Modimo, . . . ka polelo ya go rereša.” (2 Bakor. 6:4, 7) Se e bile therešo e le ka kgonthe tabeng ya Hlatse e dulago Brithania. Ge e be e leka go rekišetša motho yo mongwe koloi ya yona, e ile ya hlalosa dilo tše dibotse ka koloi yeo gotee le mathata a yona, go akaretša le ao motho a bego a ka se kgone go a bona. Ka morago ga go sepela ka koloi yeo e le gore a bone ge e ba e phetše gabotse, motho yoo o ile a botšiša ngwanabo rena ge e ba e le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Ke ka baka la’ng a ile a fihlelela phetho yeo? Monna yoo o be a lemogile potego ya ngwanabo rena gaešita le go apara ga gagwe ka bothakga. Poledišano yeo e ilego ya latela e ile ya feleletša ka gore go newe bohlatse bjo bobotse.

20 Na le rena ka mo go swanago re tumiša Mmopi wa rena ka go botega le go bolela therešo? Paulo o itše: “Re tlogetše dilo tša bomenetša tšeo re swanetšego go hlabišwa dihlong ke tšona, re sa sepele ka maano.” (2 Bakor. 4:2) Ka gona, anke re direng sohle seo re ka se kgonago gore re bolele therešo le baagišani ba rena. Ka go dira bjalo, re tla nea Tatago rena wa legodimong letago gotee le batho ba gagwe.

O be o tla Araba Bjang?

• Baagišani ba rena ke bomang?

• Go bolela therešo le baagišani ba rena go bolela’ng?

• Go bolela therešo go ka nea Modimo letago bjang?

• Go bolela therešo go tliša ditšhegofatšo dife?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 17]

Na o amogela diphošo tše dinyenyane ka bolokologi?

[Seswantšho go letlakala 18]

Na o bolela therešo ge o dira kgopelo ya mošomo?