Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ekiša Jesu—Bontšha Lerato ge o Ruta

Ekiša Jesu—Bontšha Lerato ge o Ruta

Ekiša Jesu​—Bontšha Lerato ge o Ruta

“Ga go motho yo a kilego a bolela ka mokgwa wo.”—JOH. 7:46.

1. Batho ba ile ba arabela bjang mokgweng wa Jesu wa go ruta?

NAGANA kamoo go ka bego go be go thabiša ka gona go kwa Jesu a ruta! Beibele e re thuša go bona kamoo a ilego a kgoma batho bao ba ilego ba kopana le yena. Ka mohlala, mongwadi wa Ebangedi e lego Luka o bega gore batho ba motseng wabo Jesu ‘ba ile ba thoma go kgotsa mantšu a mabose ao a bego a e-tšwa molomong wa gagwe.’ Mateo o bega gore bao ba ilego ba theetša Jesu ge a be a ruta Thuto ya Thabeng ba ile ba “tlabja kudu ke tsela ya gagwe ya go ruta.” Johane o hlalosa gore ge bahlankedi bao ba bego ba rometšwe go yo golega Jesu ba sa boe le yena, ba itše: “Ga go motho yo a kilego a bolela ka mokgwa wo.”—Luka 4:22; Mat. 7:28; Joh. 7:46.

2. Ke mekgwa efe ya go ruta yeo Jesu a bego a e diriša?

2 Bahlankedi bao ba be ba sa foše. Ka ntle le pelaelo Jesu e be e le Morutiši yo mogolo kudu yo a kilego a phela. Tsela ya gagwe ya go ruta e be e kwagala, e le bonolo e bile ga go na motho yo a bego a ka phegiša mokgwa woo a bego a bea ditaba ka wona. O be a diriša dipapišo le dikarabo ka bokgwari. O be a kgona go dumelelanya polelo ya gagwe le batho bao a bego a boledišana le bona, go sa šetšwe gore e be e le ba maemo a phagamego goba a tlasana. Go be go le bonolo go kwešiša ditherešo tšeo a bego a di ruta gaešita le ge e be e le tše tseneletšego. Lega go le bjalo, ga se dilo tše feela tšeo di ilego tša dira gore Jesu e be Morutiši yo mogolo.

Lerato—Seka se Bohlokwa

3. Bjalo ka morutiši, Jesu o be a fapane bjang le baetapele ba bodumedi ba mehleng ya gagwe?

3 Ka ntle le pelaelo gare ga bamangwalo le Bafarisei, go be go e-na le banna ba bohlale bao ba bego ba e-na le tsebo le bokgoni bja go ruta. Ke’ng seo se dirilego gore mokgwa wa Jesu wa go ruta o fapane le wa bona? Baetapele ba bodumedi ba mehleng ya gagwe ba be ba sa rate batho ba tlwaelegilego. Go e na le moo, ba be ba ba hloile, ba ba lebelela e le “batho ba rogakilwego.” (Joh. 7:49) Go fapana le bona, Jesu o be a šokela batho, ka ge ba be ba “šokiša gomme ba gašane go swana le dinku tše di se nago modiši.” (Mat. 9:36) O be a le borutho, a ba kwela bohloko e bile a le bonolo. Go oketša moo, baetapele ba bodumedi ba be ba sa rate Modimo e le ka kgonthe. (Joh. 5:42) Lega go le bjalo, Jesu o be a rata Tatagwe e bile a thabela go dira thato ya gagwe. Baetapele ba bodumedi ba be ba kgopamiša lentšu la Modimo e le gore le dumelelane le dikganyogo tša bona, eupša Jesu o be a rata “lentšu la Modimo”—a le ruta, a le hlalosa, a le lwela e bile a phela ka go dumelelana le lona. (Luka 11:28) Ruri lerato le be le bonala dikeng ka moka tša Kriste, le laola seo a bego a se ruta, kamoo a bego a dirišana le batho ka gona le kamoo a bego a ba ruta ka gona.

4, 5. (a) Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore ge re ruta re bontšhe lerato? (b) Ke ka baka la’ng tsebo le bokgoni le tšona di le bohlokwa ge re ruta?

4 Go thwe’ng ka rena? Bjalo ka balatedi ba Kriste, re kganyoga go mo ekiša bodireding le bophelong bja rena. (1 Pet. 2:21) Ka gona, morero wa rena ga se go fo fetiša tsebo ya Beibele eupša gape ke go bontšha dika tša Jehofa, kudu-kudu lerato la gagwe. Go sa šetšwe gore re na le tsebo e ntši goba e nyenyane, re kgona go ruta goba re sa kgone, lerato leo re le bontšhago le tla kgoma dipelo tša batho bao re dirago boboledi go bona. E le gore re kgone go atlega modirong wa rena wa go dira barutiwa, re swanetše go ekiša Jesu re bontšhe lerato ge re ruta.

5 Ke therešo gore e le gore re be barutiši ba babotse, re swanetše go tseba seo re se rutago le gona re be le bokgoni bja go fetiša tsebo yeo. Jesu o ile a thuša barutiwa ba gagwe gore ba be le dilo tše tše pedi gomme Jehofa le yena ka mokgatlo wa gagwe, o re thuša go dira bjalo lehono. (Bala Jesaya 54:13; Luka 12:42.) Lega go le bjalo, re swanetše go ikemišetša go ruta e sego feela ka seo se lego ka menaganong ya rena eupša le ka seo se lego dipelong tša rena. Ge tsebo, bokgoni le lerato di dirišana, dipoelo e ka ba tše kgotsofatšago. Ka gona, re ka bontšha lerato ka ditsela dife ge re ruta? Jesu le barutiwa ba gagwe ba dirile seo bjang? A re boneng.

Re Swanetše go Rata Jehofa

6. Re bolela bjang ka motho yo re mo ratago?

6 Re thabela go bolela ka dilo tšeo re di ratago. Ge re bolela ka selo seo re se ratago, re ba mafolofolo gomme batho ba ka kgona go bona lethabo le phišego ya rena. Se ke therešo ge re bolela ka motho yo re mo ratago. Gantši, re fišegela go botša batho ba bangwe ka seo re se tsebago ka motho yoo. Re a mo reta, re a mo godiša le go mo šireletša. Re dira bjalo ka gobane re nyaka gore batho ba bangwe ba rate motho yoo le dika tša gagwe go swana le rena.

7. Lerato leo Jesu a bego a rata Modimo ka lona le ile la mo tutueletša go dira’ng?

7 Pele ga ge re ka thuša ba bangwe go hlagolela lerato la go rata Jehofa, rena ka borena re swanetše go mo tseba le go mo rata. Go ba gona, go rata Modimo ke motheo wa borapedi bja therešo. (Mat. 22:36-38) Jesu o beile mohlala o phethagetšego. O be a rata Jehofa ka pelo ya gagwe ka moka, monagano, moya le matla. Ka ge Jesu a feditše nywaga e dimilione tše dikete a e-na le Tatagwe legodimong, o be a tseba Tatagwe gabotse. Seo se mo thušitše bjang? Jesu o itše: “Ke rata Tate.” (Joh. 14:31) Lerato leo le bonagetše dilong tšohle tšeo Jesu a bego a di bolela le go di dira. Ka mehla le be le mo tutueletša go dira dilo tšeo di kgahlago Modimo. (Joh. 8:29) Le ile la mo tutueletša go nyatša baetapele ba bodumedi bao ka boikaketši ba bego ba bolela gore ba emela Modimo. Le gona, le ile la mo tutueletša go bolela ka Jehofa le go thuša ba bangwe gore ba tsebe Modimo le go mo rata.

8. Go rata Modimo go ile gwa tutueletša barutiwa ba Jesu go dira’ng?

8 Go swana le Jesu, barutiwa ba gagwe ba lekgolong la pele la nywaga ba be ba rata Jehofa gomme lerato le le ile la ba tutueletša go bolela ditaba tše dibotse ka mafolofolo le ka sebete. Ba ile ba tlatša Jerusalema ka dithuto tša bona, gaešita le ge baetapele ba bodumedi ba matla ba be ba ba ganetša. Barutiwa ba be ba ka se kgaotše go bolela ka dilo tšeo ba di bonego le go di kwa. (Dit. 4:20; 5:28) Ba be ba tseba gore Jehofa o na le bona le gore o tla ba šegofatša—gomme o ile a ba šegofatša. Ge e le gabotse, nywaga ya ka tlase ga e 30 ka morago ga lehu la Jesu, moapostola Paulo o be a ka ngwala gore ditaba tše dibotse di boletšwe “tlholong yohle yeo e lego tlase ga legodimo.”—Bakol. 1:23.

9. Re ka matlafatša go rata ga rena Modimo bjang?

9 Ge e ba re nyaka go ba barutiši ba atlegago, le rena re swanetše go kgonthišetša gore re tšwela pele re matlafatša go rata ga rena Modimo. Re ka dira seo bjang? Ka go bolela le Modimo gantši ka thapelo. Le gona, re tiiša lerato la rena go Modimo ka go bala Lentšu la gagwe, dikgatišo tšeo di theilwego Beibeleng le ka go ba gona dibokeng tša Bokriste. Ge tsebo ya rena ka Modimo e oketšega, lerato la go mo rata le tla tlala ka dipelong tša rena. Ke moka, ge re bontšha go rata Modimo ka mantšu le mediro, ba bangwe ba tla lemoga seo gomme ba ka batamela go Jehofa.—Bala Psalme 104:33, 34.

Re Swanetše go Rata Seo re se Rutago

10. Ke’ng seo se dirago gore motho e be morutiši yo mobotse?

10 Selo seo se dirago gore motho e be morutiši yo mobotse ke ge a rata seo a se rutago. O swanetše go dumela gore seo a se rutago ke therešo gomme se na le mohola le gore se bohlokwa. Ge morutiši a rata seo a se rutago, mafolofolo a gagwe a tla bonala gomme a ba le tutuetšo e matla go bao a ba rutago. Ka lehlakoreng le lengwe, ge morutiši a sa rate seo a se rutago, a ka letela bjang gore barutwana ba gagwe ba tšeele godimo seo ba se kwago? O se ke wa tšeela fase mohlala wa gago bjalo ka morutiši wa Lentšu la Modimo. Jesu o itše: “Morutwana yo mongwe le yo mongwe yo a tlwaeditšwego gabotse o tla swana le morutiši wa gagwe.”—Luka 6:40, The New Berkeley Version in Modern English.

11. Ke ka baka la’ng Jesu a be a rata seo a bego a se ruta?

11 Jesu o be a rata seo a bego a se rutago. O be a tseba gore o na le selo se bohlokwa seo a bego a nyaka go boledišana le ba bangwe ka sona—therešo mabapi le Tatagwe wa legodimong, “dipolelo tša Modimo” le “mantšu a bophelo bjo bo sa felego.” (Joh. 3:34; 6:68) Go swana le seetša seo se bonegago gohle, ditherešo tšeo Jesu a bego a di ruta di be di pepentšha mekgwa e mebe gomme di godiša mekgwa e mebotse. Di ile tša tlišetša baikokobetši kholofelo le go ba homotša ka ge ba be ba forilwe ke baetapele ba bodumedi bja maaka gomme ba gateletšwe ke Diabolo. (Dit. 10:38) Lerato leo Jesu a bego a rata ditherešo ka lona ga le bonale feela dithutong tša gagwe eupša le bonala le dilong ka moka tšeo a bego a di dira.

12. Moapostola Paulo o be a ikwa bjang ka ditaba tše dibotse?

12 Go swana le Jesu, barutiwa ba gagwe ba be ba rata therešo ya mabapi le Jehofa le Kriste kudu e bile ba e tšeela godimo moo e lego gore baganetši ba ile ba palelwa ke go ba thibela go boledišana le ba bangwe ka yona. Paulo o ngwaletše Bakriste-gotee le yena ba Roma gore: “Ke na le phišego ya go bolela ditaba tše dibotse . . . Gobane ga ke hlabišwe dihlong ke ditaba tše dibotse; ge e le gabotse, ke matla a Modimo a phološo go yo mongwe le yo mongwe yo a nago le tumelo.” (Baroma 1:15, 16) Paulo o be a lebelela go tsebatša therešo e le tokelo. O ngwadile gore: “Nna . . . ke neilwe botho bjo bo sa swanelago gore ke bolele ditaba tše dibotse ditšhabeng mabapi le mahumo a ka se kego a lekanywa a Kriste.” (Baef. 3:8) Ga go thata go nagana ka phišego ya Paulo ge a be a ruta ba bangwe ka Jehofa le ka merero ya Gagwe.

13. Ke mabaka afe ao a dirago gore re rate ditaba tše dibotse?

13 Ditaba tše dibotse tšeo di hwetšwago ka Lentšung la Modimo di re thuša go tseba Mmopi wa rena le go ba le tswalano e lerato le yena. Ditaba tšeo tše dibotse di re nea dikarabo tše kgotsofatšago tša dipotšišo tše bohlokwa tša bophelo, le gona di na le matla a go fetoša bophelo, go re nea kholofelo le go re matlafatša dinakong tša mathata. Go tlaleletša moo, di re bontšha tsela ya go hwetša bophelo bjo bo nago le morero bja ka mo go sa felego. Ga go na tsebo e lego bohlokwa kudu go feta ditaba tše dibotse. Ke mpho ya bohlokwa kudu yeo re e neilwego yeo e re tlišetšago lethabo le legolo. Le gona, re thaba ka mo go oketšegilego ge re abelana le ba bangwe mpho yeo.—Dit. 20:35.

14. Re ka dira bjang gore re rate ka mo go tseneletšego seo re se rutago?

14 Ke’ng seo o ka se dirago gore lerato la gago la ditaba tše dibotse le matlafale le go feta? Ge o bala Lentšu la Modimo, ema go se nene ka dinako tše dingwe gore o naganišiše ka seo o se balago. Ka mohlala, ipone ka leihlo la kgopolo o sepela le Jesu nakong ya bodiredi bja gagwe ge a be a le mo lefaseng goba o ipone o sepela le moapostola Paulo. Ipone ka leihlo la kgopolo o le lefaseng le lefsa gomme o bone kamoo bophelo bo tla bego bo fetogile ka gona. Naganišiša ka ditšhegofatšo tšeo o šetšego o di hweditše ka baka la go kwa ga gago ditaba tše dibotse. Ge o boloka lerato la ditaba tše dibotse le tiile, bao o ba rutago ba tla bona lerato leo. Ka gona, ka mabaka a kwagalago, re swanetše go naganišiša ka seo re ithutilego sona gomme re ele hloko seo re se rutago.—Bala 1 Timotheo 4:15, 16.

Re Swanetše go Rata Batho

15. Ke ka baka la’ng morutiši a swanetše go rata barutwana ba gagwe?

15 Morutiši yo mobotse o dira gore barutwana ba gagwe ba ikwe ba lokologile e le gore ba ka nwelela go seo ba ithutago le go thabela go ntšha sa mafahleng. Morutiši yo lerato o ruta barutwana ba gagwe ka gobane a ba rata e le ka kgonthe. O dumelelanya thuto ya gagwe le dinyakwa tša bona le tekanyo ya bona ya kwešišo. O šetša bokgoni le maemo a barutwana ba gagwe. Ge barutiši ba e-na le lerato le bjalo, barutwana ba tla le lemoga gomme go ruta le go rutwa go tla thabiša.

16. Jesu o bontšhitše gore o rata batho ka ditsela dife?

16 Jesu o ile a bontšha lerato leo. Pontšho ya gagwe e kgolo ya lerato e bile go gafa bophelo bja gagwe bjo bo phethagetšego e le motho bakeng sa gore batho ba bangwe ba phološwe. (Joh. 15:13) Nakong ya bodiredi bja gagwe, Jesu o ile a šoma ka mafolofolo go hlokomela dinyakwa tša batho tša nama le tša moya ka mo go kgethegilego. Go e na le gore a letele gore batho ba tle go yena, o ile a sepela dikhilomithara tše makgolo ka maoto a boledišana le batho ka ditaba tše dibotse. (Mat. 4:23-25; Luka 8:1) O be a sa fele pelo e bile a kwešiša. Ge barutiwa ba gagwe ba be ba swanetše go phošollwa, o be a ba phošolla ka lerato. (Mareka 9:33-37) O ile a ba kgothatša ka go ba bontšha gore o kgodišegile gore e tla ba baboledi ba atlegago ba ditaba tše dibotse. Ga go na motho yo a kilego a ba morutiši yo a nago le lerato go feta Jesu. Lerato leo a le bontšhitšego barutiwa ba gagwe le ile la ba gapeletša gore ba mo rate le go boloka ditaelo tša gagwe.—Bala Johane 14:15.

17. Barutiwa ba Jesu ba ile ba bontšha batho ba bangwe lerato bjang?

17 Go swana le Jesu, barutiwa ba gagwe ba ile ba bontšha batho bao ba bego ba ba ruta lerato le le tseneletšego. Ba ile ba hlankela ba bangwe gomme ba atlega go boleleng ditaba tše dibotse ka go kgotlelela tlaišo le go bea maphelo a bona kotsing. Ruri ba be ba rata batho bao ba bego ba ba thuša moyeng! Mantšu a moapostola Paulo a kgoma pelo e le ka kgonthe. O ngwadile gore: “Re bile bonolo gare ga lena, go etša ge mma yo a amušago a babalela bana ba gagwe. Ka gona, ka ge re e-na le maikwelo a borutho a bonolo ka lena, re ile ra kgahlišwa kudu ke go fetišetša go lena, e sego feela ditaba tše dibotse tša Modimo, eupša le meoya ya rena, gobane le bile ba rategago go rena.”—1 Bathes. 2:7, 8.

18, 19. (a) Ke ka baka la’ng re ikemišeditše go ikgafa bakeng sa go dira modiro wa boboledi? (b) Nea mohlala go bontšha gore lerato leo re le bontšhago le lemogwa ke ba bangwe.

18 Ka mo go swanago, Dihlatse tša Jehofa le mehleng ya lehono di sepela go dikologa lefase di tsoma bao ba nyakago go tseba Modimo le go mo hlankela. Ge e le gabotse, nywageng e fetilego e 17 ka go latelana, re feditše diiri tše dimilione tše sekete ka ngwaga modirong wa boboledi le wa go dira barutiwa—gomme re sa tšwela pele ka modiro woo. Re dira bjalo ka go rata, le ge modiro wa go ruta o nyaka gore re gafe nako, matla le dilo tše di bonagalago. Go swana le Jesu, re a kwešiša gore Tatago rena wa legodimong o nyaka gore batho ba hwetše tsebo yeo e išago bophelong bjo bo sa felego. (Joh. 17:3; 1 Tim. 2:3, 4) Lerato le re tutueletša go thuša batho ba dipelo tše botegago go tseba Jehofa le go mo rata go etša rena.

19 Lerato leo re le bontšhago le lemogwa ke ba bangwe. Ka mohlala, kgaetšedi wa mmulamadibogo wa kua United States o ngwalela bao ba lahlegetšwego ke baratiwa ba bona ka lehu mangwalo bakeng sa go ba kgothatša. Ge monna yo mongwe a araba o ngwadile gore: “Pele ke ile ka makatšwa ke gore motho a ka dira boiteko bjo bokaakaa bja go ngwalela motho yo a sa mo tsebego lengwalo, e le gore feela a mo thuše go kgotlelela dinako tša mathata. Ke lemoga gore o rata batho ba bangwe le Modimo yo a ba hlahlago tseleng ya bophelo.”

20. Go bohlokwa gakaaka’ng go bontšha lerato ge re ruta?

20 Go thwe ge lerato le bokgoni di dirišwa gotee, mafelelo e tla ba modiro wa bokgwari. Ge re ruta, re nyaka go thuša barutwana ba rena go hlagolela monagano wa go tseba Jehofa le pelo ya go mo rata. Ee, e le gore re be barutiši ba atlegago, go nyakega lerato la melogo e meraro—go rata Modimo, go rata therešo le go rata batho. Ge re hlagolela lerato le bjalo gomme re le bontšha bodireding bja rena, ga re hwetše feela lethabo leo le tlišwago ke go nea, eupša re hwetša kgotsofalo e tlišwago ke go tseba gore re ekiša Jesu e bile re kgahliša Jehofa.

O be o tla Araba Bjang?

• Ge re ruta ba bangwe ditaba tše dibotse, ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re . . .

rate Modimo?

rate seo re se rutago?

rate bao re ba rutago?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 15]

Ke’ng seo se ilego sa dira gore tsela ya Jesu ya go ruta e fapane le ya bamangwalo le Bafarisei?

[Seswantšho go letlakala 18]

E le gore re rute gabotse go nyakega tsebo, bokgoni gomme go feta tšohle, lerato