Dondo Ikyav I Yesu Sha U Tesen Ior Sha Dooshima

“Mayange or ngu a ôr kwagh er Or ne nahan ga.”​—⁠YOH. 7:⁠46.

1. Gbenda u Yesu tesen ior la bende a ve nena?

 NENGE er yange a lu kwagh u saan iyol kpishi u ungwan ityesen i Yesu yô! Bibilo ôr se er kwaghôron na yange benden a mba ve vaan hen a na mbara yô. U tesen ikyav yô, orngeren Ivangeli Luka pase ér, “gba kpiligh” ior mba ken gar u Nasareti, ape Yesu vese la “iyol sha akaaôron a dedoo a a dugh ken zwa Na” la. Mateu di kaa ér shighe u Yesu lu tesen ior sha uwo la, “kpiligh ikpelaior iyol a ityesen Na” la. Shi Yohane kpa ôr ér udugwer mba i tindi ve ér ve za kôr Yesu la hide aveve, ve va kaa ér: “Mayange or ngu a ôr kwagh er Or ne nahan ga.”​—⁠Luka 4:22; Mat. 7:28; Yoh. 7:⁠46.

2. Ka igbenda i nyi nahan yange Yesu yar tom a mi ken ityesen na?

² Kwagh u udugwer mbara ôr la lu u mimi. Yesu lu Ortesen u hemban, u hii shighe u i gba tar je, ortesen ugen lu er un nahan ga yô. Akpelan nga sha kwagh ne cuku ga. Yange tesen ior kwagh sha gbenda u a taver ve u kaven ga, shi a wanger ve wang yô, shi mhen na u tôvon kwagh la kpa gande u puun. Ôron anzaakaa shi pinen mbampin sha kwaghfan kpaa. Yesu nyôôso gbenda u tesen ior kwagh la sha er vea kav ityesen na yô, a lu uityaghermbaiorov shin a lu atsanaior je kpaa. Akaa a mimi a Yesu tesen ior la yange taver u kaven ga shi a kôr ior sha mtema kpaa. Nahan kpa, ka akaa ne tseegh yange na ve Yesu lu Ortesen u hemban ga.

Dooshima Lu Kwagh u Vesen

3. Er Yesu lu ortesen yô, yange kaha a mbahemenev mba kwaghaôndo mba sha ayange a na la nena?

³ A shi nan kpa, mbangeren man Mbafarishi lu ior mba fan kwagh mba ve lu a mfe kpishi shi ve fa ityesen yô. Kpa lu nyi i na ve gbenda u Yesu tesen ior la kaha kposo a u ve yumu? Mbahemenev mba kwaghaôndo mba sha ayange la lu a dooshima sha ior ga. Ve kenger ior dang, ve nengen ve ér mba “a ifan iyol.” (Yoh. 7:49) Kpa Yesu yô, mhôônom kôron un a ior, gadia “i tumbul a ve, ve sambe wuee er iyôngo i i lu a orkuran i ga nahan.” (Mat. 9:36) Yange eren a ior kundu kundu shi zungwen ve mhôônom shi eren a ve doo doo kpaa. Heela tseegh ga, Aôndo yange doo mbahemenev mba kwaghaôndo mban ishima sha mimi ga. (Yoh. 5:42) Kpa Yesu yô soo Ter na shi doo un u eren ishima na kpaa. Mbahemenev mba kwaghaôndo goom a mkaanem ma Aôndo sha u ma zua sha aeren a ve, kpa Yesu yô “kwaghôron u Aôndo” doo un ishima, nahan tesen mbagenev shi pasen ve kwaghôron shon shi palegh kwaghôron la iyol shi dondon un kpaa.  (Luka 11:28) Sha kpôô yô, hanma kwagh u Kristu eren cii har sha dooshima. Kristu yange tese dooshima sha gbenda u tesen ior kwagh man gbenda u eren kwagh a ve kua gbenda u waan ve kwagh la kpaa.

4, 5. (a) Er nan ve i doo u se tesen ior kwagh sha dooshima? (b) Er nan ve mfe man ityesen i fan kpa i lu kwagh u injaa ken kwaghtesene?

⁴ Man se di ye? Er se lu mbadondon Kristu yô, se soo u dondon ikyav na la ken uma wase kua ken tom wase u pasen kwagh la kpaa. (1 Pet. 2:21) Nahan yô, awashima wase ka u tesen ior Bibilo tseegh ga, kpa shi se nôngo se lu a aeren a Yehova, hemban je yô dooshima. Aluer se mba a mfe kpishi shin se mba a mi kpuaa, shi sea fa ityesen kpishi shin sea fa kpuaa tseegh kpa, dooshima u se lu a mi sha ior la una wase se se pase ve kwagh sha gbenda u una kôr ve sha mtema yô. Saa se dondo ikyav i Yesu la sha u tesen mbagenev sha dooshima keng ve, se fatyô u geman ior hingir mbahenen ye.

⁵ Nahan kpa, gba u se fa kwagh u se lu tesen mbagenev la tsembelee, shi se fa er se tese ve ve vea kav yô, ka nahan man se lu mbafan ityesen ye. Yesu yange wase mbahenen nav u eren kwagh ne, shi Yehova ngu wasen se u eren kwagh ne nyian sha ikyev i nongo na. (Ôr Yesaia 54:13; Luka 12:42.) Kpa se saa heela tseegh ga, se hemba veren ishima u tesen ior a ishima yase man mhen wase cii. Aluer se mba a mfe shi se fa ityesen tsema tsema shi se mba a dooshima kpaa yô, ityesen yase ia ume atam a dedoo kpishi. Nahan yô, ka sha nyi igbenda nahan se tese dooshima shighe u se lu tesen ioroo? Yesu man mbahenen nav yange ve er kwagh ne nena? De se nenge nen er yange ve er kwagh ne yô.

Doo u Se Soo Yehova

6. Ka se ôr kwagh u or u nan doo se ishima nena?

⁶ Ka i saan se iyol u ôron akaa a se soo la kpen kpen. Ka sea ôron kwagh u sha ishima yase nahan, i maa se iyol kpishi, je ior ve nenge a msaanyol wase la. Kwagh una fatyô u lun nahan shighe u se lu lamen a or u doon se ishima yô. Ka i maa se iyol u ôron mbagenev kwagh u or shon. Ka se wuese nan shi se na nan icivir shi se paa nan iyol kpaa. Ka se er kwagh ne sha ci u se soo ser mbagenev kpa ve kporom ikyua a nan shi ve soo aeren a nan, er se kpa se soo nan nahan.

7. Er Aôndo doo Yesu ishima yô, kwagh ne mgbegha un u eren nyi?

⁷ Saa Yehova una vande doon se ishima ve se fatyô u wasen mbagenev u soon un ye. Kera cii kpa, mcivir u mimi har sha u se soon Aôndo. (Mat. 22:​36-38) Yesu ver se ikyav i vough. Yehova yange doo un ishima a ishima na cii man a uma na cii man a mfe na cii kua sha agee a na cii. Er Yesu vande lun sha vea Ter na u sha la anyom ubiliôn imôngo yô, yange fa un vindi vindi. Nahan lu nyi i due ken kwagh nee? Yesu kaa ér: ‘Ter doom ishima.’ (Yoh. 14:31) Yesu tese dooshima ne ken akaa a yange ôron shi eren cii. Lu dooshima mgbegha un u eren akaa a doon Aôndo hanma shighe cii ye. (Yoh. 8:29) Shi dooshima mgbegha un nahan a pon atseregh a mbahemenev mba kwaghaôndo mba ve senge ér ve tile sha ityough ki Aôndo la. Shi lu dooshima kpa mgbegha un u ôron ior kwagh u Yehova shi wasen ve sha er vea fa Aôndo shi vea soo un ye.

8. Er Aôndo doo mbahenen mba Yesu ishima yô, dooshima ne mgbegha ve u eren nyi?

⁸ Mbahenen mba Yesu mba ken derianyom u hiihii la yange ve soo Yehova vough er Yesu nahan, man dooshima ne mgbegha ve u pasen loho u dedoo vangertiôr man a ishima i tseen kpaa. Yange ve iv Yerusalem a ityesen ve, shin er mbahemenev mba kwaghaôndo mba lun a tahav hendan a ve kpishi nahan kpaa. Mayange mbahenen gba uwer u ôron akaa a ve ungwa man a ve nenge la ga. (Aer. 4:20; 5:28) Yange ve fa ér Yehova ngu a ve shi una na ve iveren kpaa, man kape yange er kpaa je la! Sha kpôô yô, er Yesu kpe kera anyom lu a kar i kuma 30 ga tsô, apostoli Paulu nger wener i yôô loho u dedoo “hen akaa a i gbe a sha won cii.”​—⁠Kol. 1:⁠23.

9. Se er nan ve Aôndo una seer doon se ishima?

⁹ Aluer se soo u lun ior mba fan ityesen yô, se kpa doo u se nôngo ser Aôndo a̱ seer doon se ishima. Se er kwagh ne nena? Se er kwagh ne sha u lamen a Aôndo hanma shighe ken msen. Shi se mba seer soon kwagh u Aôndo sha u henen Mkaanem nam man sha u ôron ityakerada i i  pase akaa a ken Bibilo man sha u zan mbamkombo mba Mbakristu. Aluer se mba fan Aôndo seer a seer yô, se hemba soon un cii. Shi aluer se mba tesen ser Aôndo doo se ishima ken kwaghôron wase kua sha ieren yase yô, mbagenev vea nenge a kwagh ne, nahan alaghga vea kporom hen Yehova.​—⁠Ôr Pasalmi 104:​33, 34.

Kwagh u Se Tesen Ior la a̱ Doo Se Ishima

10. Or nana er nyi ve nana hingir ortesen u fan ityesene?

¹⁰ Kwagh u vesen u ka a wase or nan hingir ortesen u fan ityesen yô, ka u soon kwagh u nan lu tesen mbagenev la. Gba u nana na jighjigh ér kwagh u nan lu tesen la ka mimi shi ngu a inja shi kwagh gba ior sha mi kpaa. Aluer ortesen nan ver ishima sha kwagh u nan lu tesen ior la yô, ior vea nenge a ishimatseen i nan la shi ia mgbegha ve u eren kwagh u nan lu tesen ve la kpaa. Kpa aluer ortesen nan soo kwagh u nan lu tesen la ga nahan, a er nan ve mba nan lu henen Bibilo a ve la vea soo kwagh u ve lu henen laa? Mayange de tôôn ikyav you i dedoo i lun ortesen u soon Mkaanem ma Aôndo la wer ka beerkwagh ga. Yesu kaa ér: “Hanma or u i tese nan nan kom vough yô, nana hingir er ortesen u nan nahan.”​—⁠Luka 6:⁠40.

11. Akaa a Yesu tesen ior la yange doo un ishima sha ci u nyi?

¹¹ Akaa a Yesu tesen ior la doo un ishima kpishi. Yange fa je ér un ngu a kwagh u injaa u una ôr ior yô, ka mimi u sha kwagh u Ter na u sha la man “akaaôron a Aôndo” kua “mkaanem ma uma u tsôron” je la. (Yoh. 3:34; 6:68) Er iwanger ka ia ta sha kwagh ve i wanger wang nahan, akaa a mimi a Yesu tesen ior la yange pon aeren a bo shi wase ior u fan aeren a dedoo kpaa. Akaa a mimi ne yange na mbahiden a ayol a ve ijime, mba Diabolo lu eren ve ican shi mbahemenev mba kwaghaôndo u aiegh kpa lu tsughun ve la ishimaverenkeghen man msurshima kpaa. (Aer. 10:38) Ka atesen a Yesu tseegh yange tese ér mimi doo un ishima ga, aeren a na kpa tese nahan.

12. Apostoli Paulu yange nenge loho u dedoo nena?

¹² Mbahenen mba Yesu kpa mimi u sha kwagh u Yehova man Kristu doo ve ishima kpishi di er Yesu nahan, je yô mbaahendanev kan shio u yangen ve u ôron mbagenev mimi shon. Paulu yange nger Mbakristu mba ken Roma ér: “Hangem pe ôron ne . . . Loho u Dedoo kpee . . . Kunya kôrom sha ci u Loho u Dedoo la ga gadia ka agee a Aôndo a sha myom u yiman hanma or u nan ne jighjigh cii.” (Rom. 1:​15, 16) Paulu yange nenge ian i lu a mi i pasen ior mimi la ér ka kwagh u civirigh. A nger ér: “I nam mrumun u sha mhôôn ne u ôron atôatyev Loho u Dedoo u mngee u Kristu A ngee a akaa i gande u tôvon la.” (Ef. 3:⁠8) Se fa ser yange a maa Paulu iyol u tesen mbagenev mimi sha kwagh u Yehova man mbaawashima nav kpaa.

13. Ka atôakyaa a nyi se lu a mi a soon loho u dedoo?

¹³ Loho u dedoo u u lu ken Mkaanem ma Aôndo la ka u wase se se hingir u fan Orgban se shi yan ikyar vea na kpaa. Loho u dedoo la ka u na mbamlumun mba kuman ken ato sha mbampin mba injaa, shi ngu a tahav mbu geman mbamlu mba iorov. Ka u na se ishimaverenkeghen kua ishimataver shighe u ican i tser se yô. Heela tseegh ga, ka u tese se gbenda u zan ken uma u tsôron. Ma mfe u hemban doon shin hemban lun a inja a loho u dedoo môm tsô ngu ga. Loho u dedoo ne ka iyua i hemban doon cii i í ne se yô, shi ngu ve se a iember kpishi kpaa. Man ka sea kar mbagenev iyua ne nahan i hemba saan se iyol cii.​—⁠Aer. 20:⁠35.

14. Se er nan ve kwagh u se tesen ior la una seer doon se?

¹⁴ Kanyi u er ve u hemba soon loho u dedoo ciilii? Zum u ú lu ôron Mkaanem ma Aôndo yô, ashighe agen u fatyô u tamber hiden henen sha kwagh u ú lu ôron la. U tesen ikyav yô, aluer u ngu ôron kwagh u Yesu shin Paulu shin kwagh u tartor yô, tôô ken ishima you wer u ngu vea Yesu shighe u lu eren tom na u pasen kwagh shin tar la, gayô u ngu zenden vea apostoli Paulu pasen loho u dedoo. Shi tôô wer u ngu ken tar u he, u ngu nengen er uma u ker la a kaha a u hegen ne yô. Hen sha averen a u zough a mi sha ci u ikyo i wan you sha loho u dedoo la. Aluer loho u dedoo doo u ishima kpishi yô, mba u pasen ve loho u dedoo la kpa vea nenge a mi. Sha nahan yô, doo  u se ver ishima sha kwagh u se hen la zulee shi se ver ishima sha gbenda u se tesen mbagenev la kpaa.​—⁠Ôr 1 Timoteu 4:​15, 16.

Gba u Ior Vea Doo Se Ishima

15. Doo u ortesen nena lu a dooshima sha mba nan lu tesen ve la sha ci u nyi?

¹⁵ Orfan ityesen ka nan wase mba nan lu tesen ve la u veren ishima sha kwagh u nan lu tesen ve la, nahan i maa ve iyol u henen kwagh shi wan zwa sha mi kpaa. Ortesen u lun a dooshima ka nan na mba nan lu tesen ve la mfe sha ci u kwagh ve gba nan ishima sha mimi. Ka nan nyôôso ityesen i nan sha er ia zua sha mbamgbe vev man mkav ve yô. Orfan ityesen ka nan wa mfe man mlu u ior mba nan henen kwagh a ve la sha ada. Mbatesen ka vea lu a imba dooshima ne yô, mba i lu tesen ve la ve nenge a mi, nahan kwaghtesen man kwaghhenen la a hemba doon cii.

16. Ka sha igbenda i nyi Yesu yange tese ior dooshima?

¹⁶ Yesu yange lu a imba dooshima ne. Yange tese dooshima u hemban cii sha u nan uma na u vough la sha er mbagenev vea war yô. (Yoh. 15:13) Shighe u Yesu lu eren tom na shin tar la, yange keghen a keghen iyol u wasen ior shi tesen ve kwagh u Ter na kpaa. Yange a zende gôgô zende sha angahar, a pase ior loho u dedoo, keghen a kegh ér ve va hen a na ga. (Mat. 4:​23-25; Luka 8:⁠1) Yange waan ishima a ve shi kav mbamlu vev kpaa. Yange a gba u una kôôm mbahenen nav kpa, a kôôm ve sha dooshima. (Mar. 9:​33-37) Yesu taver ve ishima sha u pasen ve ér un na jighjigh ér ve kpa vea fa u pasen loho u dedoo tsema tsema. I gbe je or ngu a fa u tesen mbagenev kwagh sha dooshima i hemba Yesu ga. Dooshima u lu a mi sha mbahenen nav la mgbegha ve ve hingir u soon un, nahan ve kuran atindi na.​—⁠Ôr Yohane 14:⁠15.

17. Mbahenen mba Yesu yange ve tese ér mbagenev doo ve ishima nena?

¹⁷ Mbahenen mba Yesu yange ve soo ior mba ve pasen ve loho u dedoo la kpishi, di vough ér Yesu nahan. Ve wa ishima a tôvacan shi ku kpa ve kera wa u ikyo ga, nahan ve pase mbagenev kwagh shi loho u dedoo u ve lu pasen la kpa za ikyura. Mba ve ngohol loho u dedoo u mbahenen mba Yesu lu pasen la doo ve ishima kpen kpen! Apostoli Paulu yange pase er lu un ken ishima a mba ve sember ngohol mimi mbara ken mkaanem man, ér: “Se lu eren sha uee her atô wen er ngô ka a uve sha ônov nav nahan. Kape se kpaa, er ne sar se yum yô, kera doo se u nan ne Loho u Dedoo u Aôndo tseegh ga, kpa zan zan kua uma wase je kpaa, gadia ne hingir mbadoon se ishima kpishi.”​—⁠1 Tes. 2:​7, 8.

18, 19. (a) Er nan ve se ne ayol a ase sha u eren tom u pasen kwagha? (b) Ka ikyav i nyi i tese ér ior mba nengen a dooshima wasa?

¹⁸ Nyian kpa, Mbashiada mba Yehova mba pasen kwagh tar sha won cii sha u keren mba i sar ve u fan Aôndo shi civir un la. Sha kpôô yô, ken anyom a karen 17 ne, se er tom u pasen kwagh shi geman ior hingir mbahenen ne hemba ahwa  biliôn môm sha hanma inyom. Shi se mba zan hemen a tom ne her. Se mba eren u a mkighir shio, shin er i gbe u se na shighe wase man tahav asev kua inyaregh yasegh sha u eren tom u pasen kwagh ne nahan kpaa. Er Yesu nahan, se kpa se fa ser Ter wase u sha u lun a dooshima la soo ér ior ve zua a mfe u una va a uma u tsôron la. (Yoh. 17:3; 1 Tim. 2:​3, 4) Dooshima mgbeghan se u wasen mbaasemaamimi sha er ve kpa vea fa Yehova shi una doo ve ishima er se nahan yô.

¹⁹ Ior mba nengen a dooshima wase la. U tesen ikyav yô, anmgbian u kwase ugen u a lu pania ken tar u Amerika yô, ka a nger uwashika mba surun ior mba or ve nan kpe la asema. Nahan orgen nger un washika kaa ér: “Sha hiihii la kpiligh mo iyol er u fem ga, kpa u ngerem washika sha u wasen mo wer m wa ishima a shighe ican i tserem ne nahan. Nahan m kure ikyaa mer, u ngu kwase u soon mbagenev shi Aôndo u a hemen ior a ze a ve sha gbenda u uma la kpa doo u ishima.”

20. Doo u se tesen mbagenev sha dooshima sha ci u nyi?

²⁰ Orgen yange kaa ér or ka nana lu a dooshima man mfe yô, tom u nan u doo kpishi. Ka sea tesen mbagenev yô, se nôngo u wasen ve ser ve fa Yehova shi a doo ve ishima kpaa. Sha mimi yô, aluer se soo u fan ityesen yô, gba u se tese dooshima sha igbenda ityar, gba u Aôndo una doo se ishima shi se soo mimi shi se soo ior kpaa. Aluer se mba a imba dooshima ne man se mba tesen un ken tom wase u pasen kwagh yô, se zua a msaanyol u nan a na kwagh tseegh ga, kpa se zua a mkom u fan ser se mba dondon ikyav i Yesu shi eren ishima i Yehova kpaa.

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Er se pasen loho u dedoo nahan, er nan ve i doo u se . . .

soo Aôndo?

soo kwagh u se tesen laa?

soo ior mba se tesen ve laa?

[Mbampin Mba Ngeren u Henen]

[Foto u sha peeji 5]

Kanyi yange i na ve gbenda u Yesu tesen kwagh la kaha a u mbangeren man Mbafarishi laa?

[Foto u sha peeji 18]

Gba u se lu a mfe shi se fa ityesen, man u hemban cii yô, se lu a dooshima ve se fa u tesen kwagh tsema tsema ye