Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o Latela “Tsela e Phalago Tšohle” ya Lerato?

Na o Latela “Tsela e Phalago Tšohle” ya Lerato?

Na o Latela “Tsela e Phalago Tšohle” ya Lerato?

“MODIMO ke lerato.” Mantšu a a moapostola Johane a hlalosa seka se segolo kudu sa Modimo. (1 Joh. 4:8) Lerato leo Modimo a ratago batho ka lona ke lona le dirago gore re kgone go batamela kgaufsi le yena le go ba le tswalano ya kgaufsi le yena. Lerato la Modimo le re kgoma ka tsela efe e nngwe? Go thwe: “Re bopša ke seo re se ratago.” Seo ke therešo. Lega go le bjalo, ke therešo gape gore re bopša le ke batho bao re ba ratago le bao ba re ratago. Ka ge re bopilwe ka seswantšho sa Modimo, re na le bokgoni bja go bonagatša lerato la Modimo maphelong a rena. (Gen. 1:27) Ke ka baka leo moapostola Johane a ngwadilego gore re rata Modimo “gobane o re ratile pele.”—1 Joh. 4:19.

Mantšu a Mane a go Hlalosa Lerato

Moapostola Paulo o itše lerato ke “tsela e phalago tšohle.” (1 Bakor. 12:31) Ke ka baka la’ng a ile a hlalosa lerato ka mokgwa wo? Paulo o be a bolela ka lerato la mohuta mang? E le gore re hwetše dikarabo, anke re ahla-ahleng seo se bolelwago ke lentšu “lerato.”

Bagerika ba bogologolo ba be ba e-na le mantšu a mane a motheo a go hlalosa lerato ao a bego a dirišwa ka ditsela tše fapa-fapanego, e lego: stor·geʹ, eʹros, phi·liʹa, le a·gaʹpe. Go mantšu a ka moka, a·gaʹpe ke lentšu leo le dirišwago go hlalosa Modimo yo ‘e lego lerato.’ * Mabapi le lerato le, Moprofesara William Barclay o bolela ka pukung ya gagwe e bitšwago New Testament Words gore: “Agapē e mabapi le monagano: ga e fo ba maikwelo ao a rotogago dipelong tša rena a sa nyakege; ke molao wa motheo woo re phelago ka ona ka go ithatela. Agapē kudu-kudu e mabapi le boithatelo.” Mo tabeng ye, a·gaʹpe ke lerato leo le laolwago goba le hlahlwago ke melao ya motheo, eupša gantši le sepedišana le maikwelo a matla. Ka ge go e na le melao ya motheo e lokilego le e sa lokago, go molaleng gore Bakriste ba swanetše go hlahlwa ke melao ya motheo e lokilego yeo e ngwadilwego ka Beibeleng ke Jehofa Modimo ka boyena. Ge re bapiša ditlhaloso tša ka Beibeleng tša a·gaʹpe le mantšu a mangwe ao a dirišitšwego go hlalosa lerato, re tla kwešiša gakaone lerato leo re swanetšego go le bontšha.

Lerato la ka Lapeng

Ruri ke mo go thabišago go ba setho sa lapa le nago le lerato le leo le nago le botee! Stor·geʹ ke lentšu la Segerika leo gantši le bego le dirišwa go hlalosa lerato la tlhago leo le bago gona magareng ga ditho tša lapa. Bakriste ba katanela go bontšha ditho tša malapa a bona lerato. Paulo o porofetile gore mehleng ya bofelo, batho ka kakaretšo e be e tla ba “ba se nago maikwelo a borutho a tlhago.” *2 Tim. 3:1, 3.

Ka manyami, lerato la tlhago leo le swanetšego go ba gona gare ga ditho tša lapa le a hlaela lefaseng la lehono. Ke ka baka la’ng basadi ba bantši ba baimana ba ntšha dimpa? Ke ka baka la’ng malapeng a mantši bana ba sa kgahlegele batswadi ba bona ba tšofetšego? Ke ka baka la’ng ditlhalo di tšwela pele go oketšega? Karabo ke gore ge e le gabotse, ga ba na lerato la tlhago.

Go oketša moo, Beibele e ruta gore “Pelo ké yôna mmata-mâno-mabe.” (Jer. 17:9) Lerato la ka lapeng le akaretša dipelo le maikwelo a rena. Lega go le bjalo, seo se kgahlišago ke gore Paulo o dirišitše a·gaʹpe go hlalosa lerato leo monna a swanetšego go le bontšha mosadi wa gagwe. Paulo o bapišitše lerato le le lerato leo Kriste a le bontšhago phuthego. (Baef. 5:28, 29) Lerato le le theilwe melaong ya motheo yeo e ngwadilwego ke Jehofa, Mothomi wa thulaganyo ya lapa.

Lerato la kgonthe leo re ratago ditho tša lapa ka lona le re tutueletša go rata batswadi ba rena bao ba tšofetšego goba le re tutueletša go rwala boikarabelo bja go hlokomela bana ba rena. Le gona, le re tutueletša go laya bana ba rena ka lerato ge go nyakega gomme le thibela batswadi go dira dilo ka gobane ba tšewa ke maikwelo, e lego seo gantši se feleletšago ka gore batswadi ba tlogelele dilo kudu.—Baef. 6:1-4.

Lerato la Magareng ga Batho ba Babedi ge le Bapetšwa le Melao ya Motheo ya Beibele

Lerato leo le bago gona magareng ga monna le mosadi tokišetšong ya lenyalo ke mpho e tšwago go Modimo e le ka kgonthe. (Die. 5:15-17) Lega go le bjalo, bangwadi ba buduletšwego ba Beibele ga ba diriše lentšu eʹros, leo le bolelago lerato la magareng ga batho ba babedi. Ka baka la’ng? Nywageng e itšego e fetilego, Morokami o ile wa re: “Lehono go bonala lefase le dira phošo e swanago le yeo e dirilwego ke Bagerika ba bogologolo. Ba be ba rapela modimo Eros, ba mo khunamela aletareng ya gagwe gomme ba mo direla dihlabelo. . . . Eupša histori e bontšha gore borapedi bjo bjalo bja lerato la dikopano tša botona le botshadi bo bakile kgobogo, bohlola le dikgaogano. Mohlomongwe ke ka baka leo bangwadi ba Beibele ba sa kago ba diriša lentšu le.” E le gore re pheme go akaretšwa ditswalanong tšeo di theilwego feela kgoketšong ya ponagalo ya motho, lerato la magareng ga batho ba babedi le swanetše go tswakwa le melao ya motheo ya Beibele goba le laolwe ke yona. Ka gona, ipotšiše gore, ‘Na maikwelo a-ka a lerato ke a tswaka le lerato la kgonthe leo ke ratago ka lona motho yo ke nyakago go nyalana le yena?’

‘Lebakeng la bofsa’ ge dikganyogo tša dikopano tša botona le botshadi di le matla kudu, bafsa bao ba kgomarelago melao ya motheo ya Beibele ba tla dula ba hlwekile boitshwarong. (1 Bakor. 7:36; Bakol. 3:5) Re lebelela lenyalo e le mpho e kgethwa e tšwago go Jehofa. Jesu o boletše mabapi le banyalani gore: “Se Modimo a se tlemagantšego jokong go se be le motho yo a se aroganyago.” (Mat. 19:6) Go e na le go dula le balekane ba rena feela ka gobane re kgahlegelana, re lebelela lenyalo e le tlemo ya bohlokwa. Ge mathata a lenyalo a tšwelela, ga re tsome tsela e bonolo ya go tšwa go ona, eupša re katanela go bonagatša dika tše swanago le tša Modimo e le gore bophelo bja lapa la rena e be bjo bo thabišago. Maiteko a bjalo a tla tliša lethabo la sa ruri.—Baef. 5:33; Baheb. 13:4.

Lerato Magareng ga Bagwera

Bophelo bo be bo ka se thabiše ge nkabe re be re se na bagwera! Seema sa Beibele se re: “Xo na le moratwa-mmotexi mo-phala-ngwana weno.” (Die. 18:24) Jehofa o nyaka gore re be le bagwera ba kgonthe. Re tseba gabotse tlemo e matla ya segwera sa Dafida le Jonathane. (1 Sam. 18:1) Le gona, Beibele e re Jesu ‘o be a rata’ moapostola Johane. (Joh. 20:2) Lentšu la Segerika bakeng sa lerato goba segwera ke phi·liʹa. Ga go phošo go ba le mogwera wa paale ka phuthegong. Lega go le bjalo, go 2 Petro 1:7 re kgothaletšwa gore re oketše lerato (a·gaʹpe) ‘maikwelong a rena a borutho a borwarre’ (phi·la·del·phiʹa, e lego lentšu leo le kopanyago phiʹlos, lentšu la Segerika bakeng sa “mogwera” le a·del·phosʹ, lentšu la Segerika bakeng sa “morwarre”). E le gore re thabele segwera se swarelelago, re swanetše go diriša keletšo ye. Re dira gabotse ge re ipotšiša gore, ‘Na maikwelo a-ka a bogwera a ithekgile ka melao ya motheo ya Beibele?’

Lentšu la Modimo le re thuša go phema go beba sefahlego ditirišanong tša rena le bagwera ba rena. Ga re diriše ditekanyetšo tše sa swanego: ditekanyetšo tše bontšhago go naganela bagwera ba rena le ditekanyetšo tše thata go batho bao e sego bagwera ba rena. Godimo ga moo, ga re dire segwera le batho ka go ba tšhela phori mahlong. Sa bohlokwa le go feta, go diriša melao ya motheo ya Beibele go re nea temogo e nyakegago e le gore re kgone go kgetha bagwera gabotse gomme re pheme ‘ditlwaelano tše mpe tšeo di senyago mekgwa e holago.’—1 Bakor. 15:33.

Tlemo ya Moswana-noši ya Lerato!

Tlemo yeo e kopanyago Bakriste ke ya moswana-noši e le ka kgonthe! Moapostola Paulo o ngwadile gore: “A lerato la lena e be le le se nago boikaketši. . . . Leratong la borwarre e-bang le maikwelo a borutho a bonolo go yo mongwe le yo mongwe.” (Baroma 12:9, 10) Ka kgonthe, Bakriste ba thabela ‘lerato (a·gaʹpe) le le se nago boikaketši.’ Lerato le ga se la lekanyetšwa maikwelong ao a tšwelelago ka dipelong tša rena. Go e na le moo, le tsemile medu melaong ya motheo ya Beibele. Lega go le bjalo, Paulo o bolela gape ka ‘lerato la borwarre’ (phi·la·del·phiʹa) le “maikwelo a borutho a bonolo” (phi·loʹstor·gos, e lego lentšu leo le kopanyago phiʹlos le stor·geʹ). Go ya ka seithuti se sengwe, ‘lerato la borwarre’ ke “maikwelo a borutho a lerato, go bontšha botho, kwelobohloko, go nea thušo.” Ge le kopanywa le a·gaʹpe, le kgothaletša segwera gare ga barapedi ba Jehofa. (1 Bathes. 4:9, 10) Polelwana e nngwe yeo e fetoletšwego e le “maikwelo a borutho a bonolo” e tšwelela gatee feela ka Beibeleng gomme e bolela go ba le tswalano ya kgaufsi e lerato, go etša ka lapeng. *

Tlemo yeo e momaganyago Bakriste ba therešo e tswakilwe ka lerato magareng ga ditho tša lapa le lerato la bagwera ba kgonthe gomme ditswalano ka moka di laolwa ke melao ya motheo ya Beibele. Phuthego ya Bokriste ga se lekgotla la dipokano tša segwera, eupša ke lapa le momaganego leo le kopanego borapeding bja Jehofa Modimo. Re bitša badumedi-gotee le rena gore ke bana babo rena le dikgaetšedi gomme re ba lebelela bjalo. Ke karolo ya lapa la rena la moya, re ba rata bjalo ka bagwera ba rena gomme ka mehla re ba swara ka tsela yeo e dumelelanago le melao ya motheo ya Beibele. Eka ka moka re ka tšwela pele go tsenya letsogo tlemong ya lerato yeo e momaganyago phuthego ya Bokriste le yeo e e hlaolago.—Joh. 13:35.

[Mengwalo ya tlase]

^ ser. 5 Lentšu a·gaʹpe le dirišwa gape ge go hlaloswa dilo tše sa kgahlišego.—Joh. 3:19; 12:43; 2 Tim. 4:10; 1 Joh. 2:15-17.

^ ser. 7 Polelwana e rego “ba se nago maikwelo a borutho a tlhago” ke phetolelo ya lentšu aʹstor·goi, leo le tšwago go lentšu stor·geʹ gomme le na le hlogwana ya go ganetša ya a, yeo e bolelago “ba se nago.”—Bona gape le Baroma 1:31.

^ ser. 18 Ka go Phetolelo ya Lefase le Lefsa ya Mangwalo a Bakriste a Segerika, mantšu a mangwe a Segerika le ona a fetoletšwe e le “maikwelo a borutho a bonolo.” Ke ka baka leo ka phetolelong ye polelwana e rego “maikwelo a borutho a bonolo” e tšwelelago go Baroma 12:10, Bafilipi 1:8 le 1 Bathesalonika 2:8.

[Ntlhakgolo go letlakala 12]

O tsenya letsogo bjang tlemong ya lerato yeo e re momaganyago?