Ali hodiš po »vzvišeni poti« ljubezni?

»BOG je ljubezen.« Te besede apostola Janeza nam povedo, katera je Božja prevladujoča lastnost. (1. Jan. 4:8) Ker nas Bog ljubi, nam dovoli, da se z njim zbližamo in spletemo osebni odnos. Kako pa Bog s tem, da nas ljubi, še vpliva na nas? Nekdo je nekoč rekel: »Oblikuje nas to, kar imamo radi.« To je res. Res pa je še nekaj. Oblikuje nas tudi tisti, ki ga imamo radi in ki ima rad nas. Ker smo ustvarjeni po Božji podobi, lahko tudi mi ljubimo. (1. Mojz. 1:27) »[Boga] ljubimo, ker nas je prvi ljubil on,« je napisal apostol Janez. (1. Jan. 4:19)

Štiri besede za ljubezen

Apostol Pavel je ljubezen imenoval »vzvišena pot«. (1. Kor. 12:31) Zakaj je to rekel? Katero vrsto ljubezni je imel v mislih? Da bi dobili odgovor, si pobliže poglejmo, kaj vse lahko pomeni beseda »ljubezen«.

Stara grščina je imela štiri osnovne besede za ljubezen: storgé, eros, philía in agápe. Od teh se za opis Boga, ki »je ljubezen«, uporablja agápe. * O tej vrsti ljubezni je profesor William Barclay v svoji knjigi New Testament Words napisal: »Agape je povezana z razumom: ne gre samo za čustvo, ki se spontano poraja v našem srcu; je načelo, po katerem živimo zato, ker se tako odločimo. Agape je predvsem povezana z voljo.« V tem sobesedilu je agápe ljubezen, ki jo vodijo oziroma nadzorujejo načela, pogosto pa jo spremljajo tudi močna čustva. Glede na to, da obstajajo dobra in slaba načela, je jasno, da bi kristjane morala voditi dobra načela, ki jih je postavil Bog Jehova in so zapisana v Bibliji. Ko bomo v nadaljevanju primerjali biblijske omembe besede agápe z drugimi v Bibliji zapisanimi izrazi za ljubezen, bomo lahko bolj razumeli, kako bi morali ljubiti.

Ljubezen med družinskimi člani

Kako prijetno je biti del ljubeče, tesno povezane družine! Naravno naklonjenost med člani družine v Bibliji pogosto opisuje grška beseda storgé. Kristjani si prizadevajo izkazovati to ljubezen članom svoje družine. Pavel je napovedal, da bodo v zadnjih  dneh ljudje na splošno »brez vsakršne naravne naklonjenosti«. * (2. Tim. 3:1, 3)

Naravna ljubezen, ki bi morala obstajati med družinskimi člani, je na žalost v današnjem svetu zelo redka. Zakaj toliko žensk splavi svojega otroka? Zakaj toliko družin ne pokaže nobenega zanimanja za ostarele starše? Zakaj število razvez vrtoglavo narašča? Odgovor je v resnici ta, da primanjkuje naravne naklonjenosti.

Poleg tega v Bibliji piše: »Varljivo je srce nad vse.« (Jer. 17:9) Ljubezen do družinskih članov zajema naše srce in čustva. Vendar je zanimivo, da je Pavel za ljubezen, ki bi jo moral mož izkazovati svoji ženi, uporabil besedo agápe. To ljubezen je primerjal z ljubeznijo, ki jo Kristus izkazuje občini. (Efež. 5:28, 29) Agápe temelji na načelih ustanovitelja družine, Jehova.

Pristna ljubezen do družinskih članov nas spodbuja, da se zanimamo za svoje ostarele starše, oziroma nam pomaga, da smo pripravljeni sprejeti odgovornost, ki jo imamo do svojih otrok. Starše tudi navaja k temu, da otroke ljubeče disciplinirajo, kadar je to potrebno, oziroma jim preprečuje, da bi jih vodila pretirana čustvenost, ki se največkrat izraža kot prevelika popustljivost do otrok. (Efež. 6:1–4)

Romantična ljubezen in biblijska načela

Telesna ljubezen med zakoncema je zares Božje darilo. (Preg. 5:15–17) Vendar pa besede eros, ki se nanaša na romantično ljubezen, navdihnjeni biblijski pisci niso nikoli uporabili. Zakaj? Pred nekaj leti je v Stražnem stolpu pisalo: »Videti je, da cel svet dela isto napako kakor stari Grki, ki so Erosa po božje častili, se klanjali pred njegovim oltarjem in mu darovali žrtve. [. . .] Toda zgodovina pokaže, da takšno čaščenje telesne ljubezni vodi le v moralni propad, razbrzdanost in razkroj. Morda so se zaradi tega biblijski pisci ogibali te besede.« Da ne bi tudi mi pričeli zveze s kom nasprotnega spola zgolj na temelju telesne privlačnosti, bi morali romantične občutke uravnovešati oziroma nadzorovati z biblijskimi načeli. Zato se vprašaj: »Ali svoje romantične občutke uravnovešam s pravo ljubeznijo?«

V »cvetu mladosti« so spolne želje pogosto zelo močne, vendar bodo mladi, ki ravnajo  po biblijskih načelih, ostali moralno čisti. (1. Kor. 7:36; Kol. 3:5) Na zakonsko zvezo gledamo kot na sveto Jehovovo darilo. Jezus je za zakonske pare dejal: »Kar je [. . .] Bog združil, naj noben človek ne ločuje.« (Mat. 19:6) Zakon za nas ni zveza, ki traja le tako dolgo, dokler je med zakoncema obojestranska privlačnost, temveč zveza za vse življenje, kot smo se zaobljubili ob poroki. Kadar v zakonu pride do problemov, ne razmišljamo, kako bi se jim najlažje ognili, temveč si iskreno prizadevamo kazati Bogu všečne lastnosti, zato da bi v družini zavladalo veselje. Takšen trud prinaša trajno srečo. (Efež. 5:33; Heb. 13:4)

Ljubezen med prijatelji

Življenje brez prijateljev bi bilo zares dolgočasno! Neki biblijski pregovor se glasi: »Je prijatelj, ki je zvestejši od brata.« (Preg. 18:24) Jehova želi, da bi imeli prave prijatelje. Splošno znano je denimo tesno prijateljstvo med Davidom in Jonatanom. (1. Sam. 18:1) Iz Biblije pa tudi izvemo, da je »imel Jezus rad« apostola Janeza. (Jan. 20:2) Grška beseda za takšno ljubezen med prijatelji je philía. Nič ni narobe s tem, da imamo v občini kakega tesnega prijatelja. Vendar nas 2. Petrovo 1:7 spodbuja, naj svoje »bratoljubje« (grško philadelphía, zloženka besed phílos, ki pomeni »prijatelj«, in adelphós, ki pomeni »brat«) dopolnimo z ljubeznijo (agápe). Ta nasvet moramo upoštevati, če želimo, da bi bila naša prijateljstva trajna. Dobro je, da se vprašamo: »Ali svoje prijateljske občutke uravnovešam z biblijskimi načeli?«

Božja Beseda nam pomaga, da pri ravnanju s svojimi prijatelji nismo pristranski. Nimamo dvojnih meril – sorazmerno ohlapnih za svoje prijatelje in strožjih za tiste, ki to niso. Poleg tega si prijateljev ne pridobivamo z laskanjem. Najpomembnejše pa je, da z ravnanjem po biblijskih načelih postanemo sprevidevni, kar nam pomaga, da smo pri izbiranju prijateljev pazljivi in se varujemo »slabe družbe«, ki lahko »pokvari dobre navade«. (1. Kor. 15:33)

Ljubezen, edinstvena vez

Vez, ki povezuje kristjane, je zares edinstvena! Apostol Pavel je napisal: »Vaša ljubezen naj bo nehinavska. [. . .] V bratoljubju bodite srčno naklonjeni drug drugemu.« (Rim. 12:9, 10) Med kristjani prav zares vlada nehinavska ljubezen (agápe). Ta ljubezen ni le čustvo, ki se spontano poraja v našem srcu, temveč trdno temelji na biblijskih načelih. Pavel pa omenja tudi »bratoljubje« (philadelphía) in »srčno naklonjenost« (philóstorgos, zloženka besed phílos in storgé). »Bratoljubje« je po besedah nekega učenjaka »prisrčna ljubezen, izkazovanje prijaznosti, naklonjenosti in pripravljenost pomagati«. V kombinaciji z agápe krepi prijateljske vezi med Jehovovimi častilci. (1. Tes. 4:9, 10) Izraz philóstorgos, ki je preveden s »srčna naklonjenost«, pa je v Bibliji omenjen samo enkrat in se nanaša na zaupnost in toplino, ki ju običajno najdemo v družini. *

Prave kristjane torej povezuje vez, v kateri se prepletata ljubezen do družinskih članov in prijateljska ljubezen, nad obema pa je ljubezen, ki temelji na biblijskih načelih. Krščanska občina ni družabni klub oziroma posvetna organizacija, temveč je tesno povezana družina, ki združeno časti Boga Jehova. Sovernike imenujemo brat in sestra, in nanje tako tudi gledamo. So del naše duhovne družine, imamo jih radi kot svoje prijatelje in z njimi vedno ravnamo v skladu z biblijskimi načeli. Zato vsi skupaj še naprej razplamtevajmo žar ljubezni, ki nas združuje in je razpoznavni znak prave krščanske občine. (Jan. 13:35)

[Podčrtne opombe]

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

S čim prispevaš k ljubezni, ki nas združuje?