Sprejmi s hvaležnostjo, daj z vsem srcem

JEHOVA, naš ljubeči nebeški Oče, se za nas osebno zanima. Božja Beseda nam zagotavlja, da mu je iskreno mar za vse njegove služabnike. (1. Pet. 5:7) Jehova nam to, da mu je mar za nas, pokaže med drugim tako, da nam ponuja raznovrstno pomoč, da bi mu lahko zvesto služili. (Iza. 48:17) Hoče, da zlasti takrat, ko se spoprijemamo s problemi, ki nam povzročajo skrbi, posežemo po pomoči, ki nam jo je pripravil. Da je to res tako, vidimo iz Postave, dane Mojzesu.

S Postavo je Jehova uredil ljubečo pomoč za siromake, kot so bili vdove, sirote in tujci. (3. Mojz. 19:9, 10; 5. Mojz. 14:29) Ve, da nekateri od njegovih služabnikov morda potrebujejo pomoč sovernikov. (Jak. 1:27) Zato se nobenemu od njegovih služabnikov ni treba obotavljati, da bi sprejel pomoč tistih, ki jih je Jehova spodbudil, naj pomagajo. Kljub temu pa kadar sprejmemo pomoč, hočemo to storiti v pravilnem duhu.

Obenem pa Božja Beseda poudarja, da ima Božje ljudstvo tudi priložnost dajati. Spomni se poročila o »siromašni vdovi«, ki jo je Jezus opazil v jeruzalemskem templju. (Luk. 21:1–4) Verjetno je bila deležna podpore po Jehovovi ljubeči pripravi za vdove, kot je omenjeno v Postavi. Kljub temu da je bila siromašna, pa ni ostala v spominu kot tista, ki je pomoč prejemala, temveč kot tista, ki je nekaj dala. Imela je radodarnega duha in zato je bila srečna, saj, kot je rekel Jezus, »dajati osrečuje bolj kakor prejemati«. (Apd. 20:35) Kako pa lahko, če imaš v mislih to resnico, daješ in okusiš srečo? (Luk. 6:38)

»Kaj naj povrnem GOSPODU?«

Psalmist se je spraševal: »Kaj naj povrnem GOSPODU za vse dobrote njegove meni?« (Ps. 116:12) Kaj vse dobrega pa je Jehova storil zanj? Podpiral ga je v »nadlogi in žalosti«. Rešil ga je smrti. Sedaj je psalmist želel Jehovu nekako povrniti. Kaj pa bi lahko storil? Dejal je: »Obljube svoje izpolnim GOSPODU.« (Ps. 116:3, 4, 8, 10–14) Odločil se je, da se bo držal vseh slovesnih zaobljub, ki jih je dal Jehovu, in izpolnil vse svoje obveznosti do njega.

Tudi ti lahko storiš enako. Kako? Tako da v svojem življenju ves čas upoštevaš Božje zakone in načela. Zato naredi vse, da bo čaščenje Jehova ostalo najpomembnejše v tvojem življenju, in dovoli Božjemu duhu, da te vodi pri vsem, kar delaš. (Prop. 12:13; Gal. 5:16–18) Seveda pa Jehovu dejansko ne moreš nikoli povsem povrniti vsega, kar je storil zate. Lahko pa razveseljuješ njegovo srce tako, da se z vsem srcem razdajaš v njegovi službi. (Preg. 27:11) Kako  čudovita prednost je tako razveseljevati Jehova!

Prispevaj k blaginji občine

Nedvomno se boš strinjal, da imaš od krščanske občine mnogo koristi. Po občini Jehova priskrbuje obilje duhovne hrane. Prejel si resnico, ki te je osvobodila verskih zmot in duhovne teme. (Jan. 8:32) Na občinskih shodih, zborih in zborovanjih, ki jih organizira »zvesti in preudarni suženj«, dobivaš spoznanje, ki bo vodilo do večnega življenja brez bolečin in trpljenja na rajski zemlji. (Mat. 24:45–47) Mar ni res, da je vseh blagoslovov, ki si jih po Božji občini že prejel – in jih še prejemaš – toliko, da jih ni mogoče našteti? Kako pa lahko povrneš občini?

Apostol Pavel je napisal: »Vse telo – s tem ko je skladno sestavljeno in narejeno tako, da sodeluje s pomočjo vsakega sklepa, ki omogoča, kar je treba, po ravno pravšnjem delovanju vsakega posameznega dela – prispeva k svoji rasti, k svoji okrepitvi z ljubeznijo.« (Efež. 4:15, 16) Čeprav se ta stavek v osnovi nanaša na telo, ki ga sestavljajo maziljeni kristjani, pa načelo, ki ga vsebuje, lahko velja za vse današnje kristjane. Da, vsak član občine lahko prispeva k njeni blaginji in rasti. Kako pa?

To lahko storimo tako, da si prizadevamo, da smo za druge vedno vir spodbude in duhovne poživitve. (Rim. 14:19) Prispevamo lahko tudi k rasti telesa tako, da pri vseh naših stikih s soverniki razvijamo sad Božjega duha. (Gal. 5:22, 23) Nadalje lahko iščemo priložnosti, da bi delali »dobro vsem, še posebej pa tem, s katerimi smo povezani v veri«. (Gal. 6:10; Heb. 13:16) Vsi v občini – bratje in sestre, mlajši in starejši – lahko nekaj prispevamo k »okrepitvi [telesa] z ljubeznijo«.

Poleg tega lahko uporabimo svoje sposobnosti, moči in sredstva, da sodelujemo v življenje rešujočem delu, ki ga opravlja občina. »Zastonj ste prejeli,« je dejal Jezus Kristus. Kako bi se morali odzvati? »Zastonj dajajte,« je dejal. (Mat. 10:8) Zato po svojih najboljših možnostih podpiraj to pomembno delo oznanjevanja Kraljestva in pridobivanja učencev. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Ali so tvoje možnosti omejene? Spomni se siromašne vdove, ki jo je opazil Jezus. Njen prispevek je bil zelo skromen. Toda Jezus je rekel, da je storila več, kakor vsi drugi. Dala je vse, kar so ji njene okoliščine dopuščale dati. (2. Kor. 8:1–5, 12)

Sprejmi v pravem duhu

Pa vendar se utegne kdaj zgoditi, da boš morda potreboval pomoč občine. Nikoli se ne obotavljaj sprejeti kakršne koli pomoči, ki ti jo občina lahko ponudi, medtem ko se spoprijemaš s pritiski, ki jih prinaša ta stvarnost. Jehova je priskrbel usposobljene in ljubeče može, da bi »pasli [. . .] občino« – da bi ti pomagali, kadar doživljaš preizkušnje in težave. (Apd. 20:28) Starešine in drugi iz občine te hočejo tolažiti, podpirati in varovati, kadar imaš težavna obdobja. (Gal. 6:2; 1. Tes. 5:14)

Toda ko sprejmeš pomoč, ki jo potrebuješ, bodi pozoren, da to storiš v pravem duhu. Podporo, ki jo dobiš, vedno sprejmi s cenjenjem. Na takšno pomoč, ki jo prejmeš od sovernikov, glej kot na izraz Božje nezaslužene dobrotljivosti. (1. Pet. 4:10) Zakaj je to pomembno? Zato ker pomoči nočemo sprejeti tako, kot jo mnogi v svetu – brez kančka hvaležnosti.

Bodi uravnovešen in razumen

Pavel je v svojem pismu občini v Filipih glede Timoteja pisal: »Nimam nikogar drugega, ki bi imel takšno stališče kot on in bi  iskreno skrbel za vaše zadeve.« Nato pa je dodal: »Vsi drugi [. . .] iščejo svoje koristi, in ne koristi Kristusa Jezusa.« (Fil. 2:20, 21) Imejmo v mislih te resne Pavlove besede in si poglejmo, kako se lahko danes ognemo temu, da bi postali prezaposleni z iskanjem »svojih koristi«.

Kadar druge v občini prosimo, naj nam namenijo čas in pozornost, tako da bi nam pomagali spoprijeti se s problemi, nikoli ne bi smeli biti zahtevni. Zakaj ne? Pomislimo: Nedvomno bi bili nadvse hvaležni, če bi nam kakšen brat gmotno pomagal, da se spoprimemo s finančno stisko. Toda ali bi takšno pomoč od njega kdaj zahtevali? Seveda ne. Čeprav so nam naši ljubeči bratje in sestre vedno pripravljeni z veseljem pomagati, moramo biti podobno uravnovešeni in razumni tudi v tem, kaj pričakujemo od njih, ko gre za čas, ki nam ga lahko namenijo. Nenazadnje želimo, da soverniki, kadar nam pomagajo spoprijeti se s težkimi časi, to storijo rade volje.

Tvoji krščanski bratje in sestre so ti nedvomno vedno pripravljeni in željni pomagati. Kljub temu se bo morda včasih zgodilo, da preprosto ne morejo poskrbeti za vse tvoje potrebe. Če se to zgodi, bodi prepričan, da te bo Jehova, podobno kot je psalmista, podpiral v vseh preizkušnjah, s katerimi se boš morda moral spoprijeti. (Ps. 116:1, 2; Fil. 4:10–13)

Torej se ne obotavljaj hvaležno sprejeti kakršne koli pomoči, ki jo Jehova pripravi zate – še posebej kadar si v stiskah in težavah. (Ps. 55:22) Jehova hoče, da to storiš. Hoče pa tudi, da si »vesel darovalec«. Zato bodi v svojem srcu povsem odločen, da boš, kolikor ti okoliščine dopuščajo, podprl pravo čaščenje. (2. Kor. 9:6, 7) Tako boš lahko storil oboje – sprejel s hvaležnostjo in dal z vsem srcem.

[Okvir/slike na strani 31]

»Kaj naj povrnem GOSPODU za vse dobrote njegove meni?« (Ps. 116:12)

▪ Išči priložnosti, da delaš »dobro vsem«.

▪ Za druge bodi vir spodbud in duhovne poživitve.

▪ Po svojih najboljših možnostih podpiraj delo pridobivanja učencev.