Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali ste vedeli?

Ali ste vedeli?

Ali ste vedeli?

Kdo so bili pismouki, ki so nasprotovali Jezusu?

Jezus je med svojim služenjem pismouke srečeval v Jeruzalemu pa tudi v manjših mestih in vaseh. Zunaj Jeruzalema, in celo v judovskih skupnostih zunaj Palestine, so ti možje bili nižji uradniki in poznavalci Postave ter so morda delali kot prepisovalci ali krajevni sodniki. (Marko 2:6; 9:14; Luka 5:17–21)

V Jeruzalemu so bili pismouki tesno povezani z judovskimi oblastmi. (Matej 16:21) Videti je, da je bila njihova tamkajšnja vloga, kot piše v The Anchor Bible Dictionary, »ta, da so sodelovali z duhovniki, tako v sodnih postopkih kakor v uveljavljanju judovskih običajev in zakonov, ter da so pomagali pri vsakodnevnih opravilih v sanhedrinu«. Nekateri od teh pismoukov so bili kot ugledni učitelji Postave pravzaprav člani sanhedrina oziroma judovskega vrhovnega sodišča. Delali so skupaj z višjimi duhovniki in farizeji.

Najpogosteje pa so pismouki predstavljeni kot Jezusovi verski nasprotniki. Toda nekateri niso bili takšni. Neki pismouk je denimo Jezusu dejal: »Šel bom za teboj, kamor koli boš šel.« Jezus pa je nekemu drugemu pismouku rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« (Matej 8:19; Marko 12:28–34)

Kaj je pomenilo to, da je bil kdo maziljen?

Na Bližnjem vzhodu je v biblijskih časih veljalo, da se je človeku z izlitjem olja na glavo izkazala čast oziroma da se je gostu s tem izkazalo gostoljubje. Navadno se je za to uporabljalo olivno olje z dodanimi dišavami. Hebrejci so prav tako človeku izlili na glavo olje oziroma ga mazilili, ko je bil uradno izbran za kak poseben položaj v družbi. Aron je bil na primer maziljen, ko je bil postavljen, da služi kot veliki duhovnik. (3. Mojzesova 8:12) Glede maziljenja kralja Davida pa v Bibliji piše: »Tedaj vzame Samuel rog z oljem in ga pomazili [. . .]. In Duh GOSPODOV je prišel z močjo nad Davida od tega dne in poslej.« (1. Samuelova 16:13)

V hebrejščini se za takšno maziljenje uporablja izraz mašáh, iz katerega je izpeljana beseda mašíah oziroma mesija. Grška ustreznica pa je hrío, iz katere izhaja beseda hristós oziroma kristus. Zato bi lahko tako za Arona kot za Davida rekli, da je bil mesija ali maziljenec. Tudi Mojzes je bil imenovan kristus oziroma maziljenec, in sicer zato, ker ga je Bog postavil, da služi kot Njegov predstavnik. (Hebrejcem 11:24–26)

Bog je Jezusa iz Nazareta osebno postavil na zelo visok položaj. Vendar Jezus ni bil maziljen z dobesednim oljem, ampak z Božjim svetim duhom. (Matej 3:16) Kot Jehovov izbrani Maziljenec je upravičeno imenovan Mesija oziroma Kristus. (Luka 4:18)