Alu i mataupu o loo iai

Alu i le lisi o mataupu

Ola e Faavavau i le Lalolagi—O se Faamoemoe Mai i le Atua

Ola e Faavavau i le Lalolagi—O se Faamoemoe Mai i le Atua

Ola e Faavavau i le Lalolagi—O se Faamoemoe Mai i le Atua

‘Ua faatoʻilaloina le foafoaga i le iʻuvale, ma saunia ai le faamoemoe.’—ROMA 8:20.

1, 2. (a) Aiseā e tāua tele ai iā i tatou le faamoemoe o le ola e faavavau i le lalolagi? (e) Aiseā ua lē talitonu ai le toʻatele o tagata i le ola e faavavau i le lalolagi?

ATONU o loo e manatua lou matuā olioli ina ua e faatoʻā aʻoaʻoina e faapea, i le lumanaʻi lata mai, o le a lē toe ola matutua tagata ma feoti, ae o le a ola e faavavau i le lalolagi. (Ioa. 17:3; Faaa. 21:3, 4) Atonu o loo e fiafia e faamatala atu i isi lenā faamoemoe mai i le Tusi Paia. Aemaise, o le faamoemoe i le ola e faavavau o se vala tāua o le tala lelei o loo tatou talaʻia. O loo aafia ai la tatou vaaiga e faatatau i le ola.

2 O le tele o lotu ua taʻua o lotu Kerisiano, ua latou teena le faamoemoe o le ola e faavavau i le lalolagi. E ui lava o loo aʻoaʻo mai i le Tusi Paia e leai se vaega o le tagata e ola pea pe a oti, ae o le tele lava o lotu o loo aʻoaʻo ai le aʻoaʻoga e lē faale-Tusi Paia e faapea, e iai le agaga o le tagata e ola pea pe a oti, ma o loo ola i le nofoaga o agaga. (Eseki. 18:20) O lea la, e toʻatele tagata e lē talitonu i le aʻoaʻoga i le ola e faavavau i le lalolagi. Atonu la tatou te fesili ai e faapea: Pe e lagolagoina moni e le Tusi Paia lenā faamoemoe? Afai o lea, o anafea na muaʻi faailoa mai ai e le Atua lea faamoemoe i tagata?

‘Faatoʻilaloina i le Iʻuvale, ma Saunia ai le Faamoemoe’

3. Na faapefea ona faamanino mai le fuafuaga a le Atua mo le tagata, i le amataga o le talafaasolopito o le tagata?

3 Na faamanino mai le fuafuaga a Ieova mo le tagata, i le amataga lava o le talafaasolopito o le tagata. Na faamanino mai e le Atua e faapea, o le a ola e faavavau Atamu pe afai e usiusitai. (Kene. 2:9, 17; 3:22) E lē taumatea na iloa e i latou na muaʻi tutupu mai iā Atamu, le paʻū o le tagata mai i le lelei atoatoa, lea na faamautinoa mai i faamaoniga vaaia. Ua taofia le ulu atu i le faatoʻaga o Etena, ua ola matutua foʻi ma feoti tagata. (Kene. 3:23, 24) I le faagasologa o taimi, na faaitiitia ai tausaga o le olaga o le tagata. Na ola Atamu mo le 930 tausaga. O Semu, o lē na sao mai i le Lolo, na ola mo na o le 600 tausaga, ae na ola lona atalii o Afasata mo le 438 tausaga. Na ola Tara, le tamā o Aperaamo, mo le 205 tausaga. O le olaga o Aperaamo, e 175 tausaga, a o lona atalii o Isaako e 180 tausaga, ae na ola Iakopo mo le 147 tausaga. (Kene. 5:5; 11:10-13, 32; 25:7; 35:28; 47:28) Atonu ua iloa e le toʻatele o tagata le uiga o lenei faaitiitiga, ona ua leiloa le faamoemoe o le ola e faavavau! Pe na iai se māfuaaga e latou te talitonu ai o le a toe faafoʻisia mai lenei faamoemoe?

4. O le ā le faavae na talitonu ai tane faamaoni anamua, o le a toe faafoʻisia e le Atua faamanuiaga na leiloloa iā Atamu?

4 Ua taʻua i le Afioga a le Atua e faapea: “Ua faatoʻilaloina le foafoaga [o le tagata] i le iʻuvale . . . ma saunia ai le faamoemoe.” (Roma 8:20) O le ā le faamoemoe? Ua faasino atu le valoaga muamua lava o le Tusi Paia i se “fanau” e na te ‘tuʻimomomoina le ulu o le gata.’ (Faitau le Kenese 3:1-5, 15.) I tagata faamaoni, ua avea le folafolaga e faatatau i lenā Fanau ma faavae mo le faamoemoe e faapea, o le a lē faagaloina e le Atua lana fuafuaga mo tagata. O le māfuaaga lea na talitonu ai tane e pei o Apelu ma Noa e faapea, o le a toe faafoʻisia e le Atua faamanuiaga ia na leiloloa iā Atamu. Atonu na iloa e nei tane o le ‘tuʻimomomoina o le mulivae o le fanau,’ e aofia ai le faamaligiina o le toto.—Kene. 4:4; 8:20; Epe. 11:4.

5. O le ā e faaalia ai sa talitonu Aperaamo i le toetū?

5 Seʻi manatu foʻi iā Aperaamo. Ina ua tofotofoina, ‘na semanū e na te ofoina atu Isaako, o lona atalii e toʻatasi.’ (Epe. 11:17) Aiseā na ia lotomalie ai e faia lenei mea? (Faitau le Eperu 11:19.) Auā na talitonu o ia i le toetū! Sa iai se faavae na talitonu ai Aperaamo i le toetū. Talu ai, na toe faafoʻisia e Ieova le malosi fanautama o Aperaamo, ma mafai ai ona la fanauina ma lana avā o Sara se atalii, a ua matutua lava i laʻua. (Kene. 18:10-14; 21:1-3; Roma 4:19-21) Na tautō foʻi Ieova iā Aperaamo. Na fetalai mai le Atua iā te ia: “E valaauina lau fanau iā Isaako.” (Kene. 21:12) O le mea lea, na iai māfuaaga lelei na talitonu ai Aperaamo o le a toe faatūina mai e le Atua Isaako.

6, 7. (a) O le ā le feagaiga na osia e Ieova ma Aperaamo? (e) Na faapefea i le folafolaga a Ieova iā Aperaamo ona saunia ai le faamoemoe mo tagata?

6 Ona o le faatuatua mataʻina o Aperaamo, na osia ai e Ieova se feagaiga ma ia e faatatau i lana “fanau.” (Faitau le Kenese 22:18.) Na mulimuli ane faailoa mai e faapea, o le vaega autū o le “fanau,” o Iesu Keriso lea. (Kala. 3:16) Na taʻu atu foʻi e Ieova iā Aperaamo o le a faatoʻateleina lana “fanau” “e pei o fetu o le lagi, e pei o le oneone foʻi i le matafaga”—o se aofaʻiga e leʻi iloa e Aperaamo. (Kene. 22:17) Peitaʻi, na mulimuli ane faailoa mai lenā aofaʻiga. E faia aʻe le “fanau” iā Iesu Keriso ma le 144,000, o ē o le a pule faatasi ma ia i lona Malo. (Kala. 3:29; Faaa. 7:4; 14:1) O le a ‘manuia atu nuu uma lava o le lalolagi’ e ala i le Malo Faa-Mesia.

7 Atonu e leʻi malamalama atoatoa Aperaamo i le uiga o le feagaiga na la osia ma Ieova. Peitaʻi, ua taʻua i le Tusi Paia e faapea, “na ia faatalitali atu i se aai e iai ona faavae moni.” (Epe. 11:10) O lenā aai o le Malo o le Atua. Ina ia maua e Aperaamo faamanuiaga o lenā Malo, e tatau ona toe ola mai o ia. O le a ia maua le ola e faavavau i le lalolagi e ala mai i le toetū. Ma o le a maua foʻi le ola e faavavau e i latou o ē e faasaoina mai iā Amaketo, faapea ma i latou o le a toe faatutūina mai i le oti.—Faaa. 7:9, 14; 20:12-14.

“Ua Uunaʻi Mai iā te Aʻu le Agaga”

8, 9. Aiseā ua lē na o se tusi ai e faatatau i tofotofoga o se tagata e toʻatasi, le tusi o Iopu?

8 I le vaitaimi na soifua ai le atalii o le atalii o Aperaamo, o Iosefa, ma le perofeta o Mose, sa soifua ai se tane e igoa iā Iopu. O loo faamatalaina i le tusi o Iopu, lea e foliga mai na tusia e Mose, le māfuaaga na faataga ai e Ieova mafatiaga o Iopu, ma le iʻuga na iʻu i ai. Peitaʻi, o le tusi o Iopu ua lē na o se tusi e faatatau i tofotofoga o se tagata e toʻatasi; ae o loo faaautū atu i finauga e aafia ai foafoaga ola uma. Ua faamalamalama mai i le tusi le tonu o le pule silisili ese a Ieova, ma ua faaalia ai, e aofia ai i le finauga na lāgā i Etena le faamaoni, ma faamoemoega mo le lumanaʻi o auauna uma a le Atua i le lalolagi. E ui lava e leʻi malamalama Iopu i lenei finauga, ae e leʻi avea ana aumea e toʻatolu ma mea e faapea ifo ai, ua lē taulau o ia i le tausisia o le faamaoni. (Iopu 27:5) E ao i lenei mea ona faamalosia ai lo tatou faatuatua, ma fesoasoani iā i tatou e iloa ai, e mafai ona tatou tumau i le faamaoni ma lagolagoina le pule silisili ese a Ieova.

9 Ina ua uma ona tautatala atu uō faamāfanafana pepelo a Iopu, “ona tali mai ai lea o Eliu le atalii o Parakelu, o lo sā Pusā.” O le ā na uunaʻia ai o ia e tautala atu? Na ia taʻua e faapea, “Ua tumu aʻu i upu, ua uunaʻi mai iā te aʻu le agaga o i totonu iā te aʻu.” (Iopu 32:5, 6, 18) E ui lava na faataunuuina upu faagaeeina na taʻua e Eliu ina ua faaiʻuina puapuaga o Iopu, ae e aogā foʻi ana upu i isi. Ua maua ai le faamoemoe mo i latou uma e tausisi i le faamaoni i le Atua.

10. O le ā e faaalia ai o le feʻau a Ieova i se tagata, e mafai ona faatatau atu i nisi taimi i tagata lautele?

10 O nisi taimi e aumai ai e Ieova se feʻau i se tagata e toʻatasi, ae e mafai ona faatatauina foʻi i tagata e toʻatele. E iloa lenei tulaga i le valoaga a Tanielu e faatatau i le miti a Nepukanesa le tupu o Papelonia, i le tuuina i lalo o se laau tele. (Tani. 4:10-27) Sa faataunuuina lea miti iā Nepukanesa, ae e i ai foʻi sona faatatauga e sili atu. Ua faaalia ai, o le pulega a le Atua agaʻi mai i le lalolagi e ala i se malo i le gafa o le tupu o Tavita, o le a toe faaalia mai pe a mavae se vaitaimi e 2,520 tausaga, e amata i le 607 T.L.M. * Na toe taulaʻi mai le pulega a le Atua i lo tatou lalolagi ina ua nofotupu Iesu Keriso i le lagi i le tausaga e 1914. Ua toeitiiti nei ona faataunuuina lea o faamoemoega uma o tagata usiusitai e ala i lea Malo!

‘Laveaʻi iā te Ia, Neʻi Alu Ifo i le Lua’

11. O le ā na faaalia e faatatau i le Atua i upu a Eliu?

11 Na tali atu Eliu iā Iopu e ala i le taʻua o se “Agelu [“Avefeʻau,” NW] o le Puluvaga, Lē ua sili i le toʻaafe, e faaali atu i le tagata lana amiotonu.” E faapefea pe afai ‘e tatalo lenei avefeʻau i le Atua, ona finagalo malie mai ai lea o ia iā te ia’? Ua taʻua e Eliu e faapea: “Ona alofa lea o [le Atua] iā te ia, ma fetalai ane, ‘Laveaʻi mai ia iā te ia, neʻi alu ifo i le lua; ua ou maua le togiola. E toe ola lelei ai lona tino e sili i le tama itiiti, e toe foʻi o ia i ona pō o lona tauleʻaleʻa.’” (Iopu 33:23-26) O na upu ua faaalia ai le finagalo malie o le Atua e talia se “togiola” mo tagata e faaalia le salamō.—Iopu 33:24.

12. O le ā le faamoemoe mo tagata lautele ua taʻu mai i upu a Eliu?

12 I le pei o le perofeta o Tanielu i tausaga mulimuli ane, atonu e leʻi malamalama Eliu i le uiga atoa o le togiola. (Tani. 12:8; 1 Pete. 1:10-12) Peitaʻi, ua faaalia mai i upu a Eliu le faamoemoe e faapea, i se aso, o le a talia ai e le Atua se togiola ma tuusaʻoloto ai tagata mai i le olaga matua ma le oti. Ua faailoa mai i upu a Eliu se faamoemoe matagofie o le ola e faavavau. Ua faaalia foʻi i le tusi a Iopu, o le a iai se toetū.—Iopu 14:14, 15.

13. O le ā le aogā o upu a Eliu i Kerisiano?

13 I aso nei, o loo faaauau pea ona tāua upu a Eliu mo le faitau miliona o Kerisiano, o ē o loo faamoemoe e sao mai i le faaumatiaga o lenei faiga o mea. O ē matutua o le a faasaoina, o le a toe malolosi e pei o talavou. (Faaa. 7:9, 10, 14-17) E lē gata i lea, o le a fiafia tagata faamaoni ona o le faamoemoe o le vāai atu i ē ua toetutū mai, ua toe faafoʻisia lo latou malosi e pei o talavou. O le mea moni, e faalagolago le ola e lē mafai ona oti o Kerisiano faauuina i le lagi, ma le ola e faavavau o “isi mamoe” a Iesu i le lalolagi, i lo latou faatuatua i le taulaga togiola a Keriso.—Ioa. 10:16; Roma 6:23.

E Faaumatia le Oti Mai i le Lalolagi

14. O le ā e faaalia ai e iai se isi mea e sili atu i le tulafono a Mose, sa manaʻomia e tagata Isaraelu ina ia maua ai le faamoemoe o le ola e faavavau?

14 Sa avea tagata na tupuga mai iā Aperaamo ma nuu faapitoa, ina ua latou osia se feagaiga ma le Atua. Ina ua tuuina mai iā i latou le Tulafono, na fetalai mai Ieova: “Ia outou tausiusi i aʻu tulafono ma aʻu faamasinoga; o mea ia, a faia e le tagata, e ola ai lava ia.” (Levi. 18:5) Peitaʻi, talu ai na lē mafai ona latou ola e tusa ai ma tapulaa lelei atoatoa o le Tulafono, na taʻusalaina ai tagata Isaraelu i le Tulafono, ma na manaʻomia ona tuusaʻoloto i latou mai i lenā taʻusalaina.—Kala. 3:13.

15. O le ā le faamanuiaga i le lumanaʻi na faagaeeina Tavita e tusia?

15 Ina ua mavae Mose, sa faagaeeina e Ieova isi tusitala o le Tusi Paia ina ia taʻua le faamoemoe o le ola e faavavau. (Sala. 21:4; 37:29) O se faataʻitaʻiga, na faaiʻu e Tavita lana salamo e faatatau i le autasi o tagata tapuaʻi i Siona, e faapea: “Na poloaʻi Ieova ia oo i ai lana faamanuia, o le ola lava lea e faavavau.”—Sala. 133:3.

16. O le ā na folafola mai e Ieova e ala iā Isaia, e uiga i le lumanaʻi o le “lalolagi uma”?

16 Na faagaeeina e Ieova Isaia e valoia le ola e faavavau i le lalolagi. (Faitau le Isaia 25:7, 8.) I le pei o se “ʻie ufiufi” mamafa, ua avea le agasala ma le oti o se avega mamafa i tagata. Ua faamautinoa mai e Ieova i ona tagata e faapea, o le a faaumatia pe aveesea le agasala ma le oti mai “i le lalolagi uma lava.”

17. O le ā le matafaioi a le Mesia sa valoia, ua tatala ai le ala i le ola e faavavau?

17 Seʻi manatu foʻi i le faiga lea na faatulaga mai i le tulafono a Mose, e faatatau i le ʻoti mo Asaseli. I le Aso o le Togisala, e faatasi i le tausaga ona ‘faaee e le ositaulaga sili ona lima e lua i le ulu o le ʻoti ola, ma faaali i ona luga o amio leaga uma a le fanauga a Isaraelu, ma faaee ai i le ulu o le ʻoti ma e ave foʻi e le ʻoti i ona luga a latou amio leaga uma i le nuu e lē ʻainā.’ (Levi. 16:7-10, 21, 22) Na valoia e Isaia le afio mai o le Mesia, o lē e faia se matafaioi faapena ma aveesea “tigā,” “faanoanoa,” ma le “agasala a tagata e toʻatele,” ma tatala ai le ala i le ola e faavavau.—Faitau le Isaia 53:4-6, 12.

18, 19. O le ā le faamoemoe o loo faamatilatila mai i le Isaia 26:19, ma le Tanielu 12:13?

18 Na fetalai Ieova i lona nuu o Isaraelu e ala iā Isaia, e faapea: “E toe ola mai ou tagata oti, o latou tino oti e toe tutū mai. Inā ala mai ia, ma alalaga fiafia outou o ē o nonofo i le efuefu; auā o lou sau e pei o le vao iti ia; e lafo atu foʻi e le eleele ē ua oti.” (Isa. 26:19) Ua faaalia manino mai i Tusitusiga Eperu le faamoemoe o le toetū ma le ola i le lalolagi. O se faataʻitaʻiga, ina ua toetoe 100 tausaga o Tanielu, na faamautinoa atu e Ieova iā te ia e faapea: “E te mālōlō, e te tū mai foʻi i lou tofi pe a oo i le iʻuga o aso.”—Tani. 12:13.

19 O le faamoemoe o le toetū na mafai ai ona faapea atu Mareta iā Iesu, e faatatau i lona tuagane ua oti: “Ou te iloa e toetū o ia i le toetū i le aso mulimuli.” (Ioa. 11:24) Pe na suia lea faamoemoe ona o aʻoaʻoga a Iesu ma tusitusiga faagaeeina a ona soo? Po o avea pea le ola e faavavau i le lalolagi o se faamoemoe ua ofo mai e Ieova i tagata? O le a tatou talanoaina tali o nei fesili i le mataupu o sosoo mai.

[Faaopoopoga i lalo]

Pe Mafai Ona E Faamatala?

• Ua “faatoʻilaloina i le iʻuvale” le foafoaga faaletagata, ona o le ā le faamoemoe?

• O le ā e faaalia ai na talitonu Aperaamo i le toetū?

• O le ā le faamoemoe mo tagata, ua taʻu mai i upu a Eliu iā Iopu?

• Ua faapefea ona faamamafa mai i Tusitusiga Eperu le faamoemoe o le toetū ma le ola e faavavau i le lalolagi?

[Fesili mo le Suʻesuʻega]

[Ata i le itulau 5]

O upu a Eliu iā Iopu ua taʻu mai ai le faamoemoe e faapea, o le a faasaʻoloto le tagata mai i le ola matua ma le oti

[Ata i le itulau 6]

Sa faamautinoa atu iā Tanielu e faapea, ‘o le a ia tū mai i lona tofi pe a oo i le iʻuga o aso’