Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Večno življenje na zemlji – ali je o tem učil tudi Kristus?

Večno življenje na zemlji – ali je o tem učil tudi Kristus?

Večno življenje na zemlji – ali je o tem učil tudi Kristus?

»Obrisal jim bo [Bog] vse solze z oči in smrti ne bo več.« (RAZ. 21:4)

1., 2. Kako vemo, da so mnogi Judje v prvem stoletju upali na večno življenje na zemlji?

BOGAT in ugleden mlad moški je pritekel k Jezusu, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj moram storiti, da bi podedoval večno življenje?« (Mar. 10:17) Tega človeka je zanimalo večno življenje – toda kje, v nebesih ali na zemlji? Kot smo razpravljali v prejšnjem članku, je Bog že stoletja pred tem dal Judom upanje na vstajenje in večno življenje na zemlji. V to je upalo tudi mnogo Judov v prvem stoletju.

2 Jezusova prijateljica Marta je očitno imela v mislih vstajenje na zemlji, ko je o svojem preminulem bratu dejala: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« (Jan. 11:24) Res je, da takratni saduceji niso priznavali vstajenja. (Mar. 12:18) Vendar je George Foot Moore v svoji knjigi napisal: »Spisi drugega in prvega stoletja pred našim štetjem [. . .] potrjujejo verovanje, da bodo ob pričakovanem zgodovinskem preobratu generacije ljudi obujene v življenje na zemlji.« (Judaism in the First Centuries of the Christian Era) Bogataš, ki je prišel k Jezusu, si je želel pridobiti večno življenje na zemlji.

3. O katerih vprašanjih bomo razpravljali v tem članku?

3 Danes mnoge religije in številni biblijski učenjaki zanikajo, da je upanje, da bo človeštvo večno živelo na zemlji, krščanski nauk. Večina ljudi upa, da bodo po smrti živeli v duhovnem področju. Zato mnogi takrat, ko v Krščanskih grških spisih preberejo izraz »večno življenje«, pomislijo zgolj na življenje v nebesih. Ali pa se ta izraz v resnici vedno nanaša na življenje v nebesih? Na kaj je meril Jezus, ko je govoril o večnem življenju? V kaj so verovali njegovi učenci? Ali Krščanski grški spisi podpirajo upanje na večno življenje na zemlji?

Večno življenje »ob prenovljenju«

4. Kaj se bo zgodilo »ob prenovljenju«?

4 Biblija uči, da bodo maziljeni kristjani obujeni v nebesa, od koder bodo vladali nad zemljo. (Luk. 12:32; Raz. 5:9, 10; 14:1–3) Toda ko je Jezus govoril o večnem življenju, ni mislil vselej le na to skupino. Razmislimo o tem, kaj je dejal svojim učencem, zatem ko je bogati mladenič žalosten odklonil povabilo, naj se odpove svojemu premoženju in postane njegov sledilec. (Beri Matej 19:28, 29.) Rekel jim je, da bodo med tistimi, ki bodo imeli kraljevsko oblast in bodo sodili »dvanajstere Izraelove rodove« oziroma človeštvo, ki ne bo del tega nebeškega vladajočega razreda. (1. Kor. 6:2) Govoril pa je tudi o tem, kako bo nagrajen »vsak«, ki bo postal njegov sledilec. »Podedoval [bo] večno življenje«. Vse to se bo zgodilo »ob prenovljenju«.

5. Kako bi pojasnili izraz »prenovljenje«?

5 Kaj pa je Jezus mislil z izrazom »ob prenovljenju«? To besedno zvezo drugi biblijski prevodi prevajajo z »novi svet« (The Bible—An American Translation), »ko bo vse novo« (The Jerusalem Bible) in »ko bo vse obnovljeno« (The Holy Bible—New International Version). Glede na to, da je Jezus uporabil ta izraz, ne da bi ga pojasnil, je očitno govoril o nečem, kar so Judje verjeli že dolga stoletja. Na zemlji naj bi prišlo do prenovljenja oziroma do ponovne vzpostavitve razmer, kakršne so bile v edenskem vrtu, preden sta Adam in Eva grešila. Tako bo Bog izpolnil svojo obljubo, da bo ustvaril »nova nebesa in zemljo novo«. (Iza. 65:17)

6. Kaj iz ponazoritve o ovcah in kozlih izvemo o upanju na večno življenje?

6 Jezus je naslednjič omenil večno življenje takrat, ko je spregovoril o zadnjih dneh te stvarnosti. (Mat. 24:1–3) »Ko bo Sin človekov prišel v svoji slavi in vsi angeli z njim,« je pripovedoval, »tedaj bo sédel na svoj veličastni prestol. Pred njim bodo zbrani vsi narodi in on bo ločeval ljudi med seboj, tako kakor pastir ločuje ovce od kozlov.« Tisti, ki bodo obsojeni, »bodo odšli v večno iztrebljenje, pravični pa v večno življenje«. »Pravični«, ki bodo prejeli večno življenje, so tisti, ki zvestovdano podpirajo Kristusove z duhom maziljene »brate«. (Mat. 25:31–34, 40, 41, 45, 46) Ker so maziljenci izbrani za vladarje nebeškega Kraljestva, se mora izraz »pravični« nanašati na zemeljske podložnike tega Kraljestva. Biblija je napovedala: »Podložnike bo imel [Jehovov kralj] od enega morja do drugega in od Reke do koncev zemlje.« (Ps. 72:8NW) Ti podložniki bodo večno živeli na zemlji.

Kaj odkriva Janezov evangelij?

7., 8. O katerih dveh upanjih je Jezus govoril Nikodemu?

7 Priložnosti, ob katerih je Jezus omenil izraz »večno življenje« in smo jih do sedaj obravnavali, so omenjene v Matejevem, Markovem in Lukovem evangeliju. Janezov evangelij pa o takšnih primerih poroča kakih sedemnajstkrat. Poglejmo si sedaj nekatere od njih, da bi izvedeli, kaj je Jezus še dejal o upanju na večno življenje na zemlji.

8 Glede na Janezov evangelij je Jezus prvič govoril o večnem življenju, ko se je pogovarjal s farizejem Nikodemom. Dejal mu je: »Kdor se ne rodi iz vode in duha, ne more priti v Božje kraljestvo.« Tisti, ki želijo priti v nebeško Kraljestvo, se morajo ponovno »rodi[ti]«. (Jan. 3:3–5) Toda Jezus se ni ustavil pri tem. Zatem je spregovoril o upanju, ki je na voljo celotnemu človeštvu. (Beri Janez 3:16.) Mislil je tako na večno življenje v nebesih za svoje maziljene sledilce kot tudi na večno življenje na zemlji za vse druge ljudi.

9. O katerem upanju se je Jezus pogovarjal s Samarijanko?

9 Jezus je po pogovoru z Nikodemom iz Jeruzalema krenil na sever proti Galileji. Na poti je v samarijanskem mestu Sihar pri Jakobovem studencu srečal neko žensko. Rekel ji je: »Kdor [oziroma kdor koli] [. . .] bo pil vodo, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem izvir vode in bo vrela iz njega ter dajala večno življenje.« (Jan. 4:5, 6, 14) Ta voda predstavlja vse, kar je Bog pripravil za to, da bi vsi ljudje, torej tudi tisti, ki bodo živeli na zemlji, dobili večno življenje. V knjigi Razodetje piše, da je sam Bog izjavil: »Vsem žejnim bom dal zastonj od izvirka vode življenja.« (Raz. 21:5, 6; 22:17) Jezus torej ni govoril Samarijanki samo o večnem življenju, ki ga bodo prejeli maziljeni dediči Kraljestva, temveč tudi o večnem življenju, ki čaka verne ljudi z zemeljskim upanjem.

10. Kaj je Jezus dejal o večnem življenju svojim verskim nasprotnikom, zatem ko je pri kopeli Betzata ozdravil nekega moškega?

10 Leto zatem je bil Jezus spet v Jeruzalemu. Pri kopeli Betzata je ozdravil nekega moškega. Ko so ga Judje zaradi tega kritizirali, jim je pojasnil, da »Sin ne more ničesar storiti sam od sebe, ampak le to, kar vidi, da dela Oče«. Potem ko jim je povedal, da je njegov Oče »vse sojenje zaupal Sinu«, je dodal: »Kdor sliši mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje.« Dejal je še: »Prihaja ura, ob kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov glas [glas Sina človekovega] in prišli ven: kateri so delali dobro, na vstajenje življenja, in kateri so delali hudo, na vstajenje obsodbe.« (Jan. 5:1–9, 19, 22, 24–29) Jezus je tako svojim preganjalcem rekel, da ga je Bog izbral za to, da izpolni upanje, ki so ga Judje imeli glede večnega življenja na zemlji, in da bo to storil tako, da bo obudil mrtve.

11. Kako vemo, da je Jezus z besedami, zapisanimi v Janezu 6:48–51, meril tudi na večno življenje na zemlji?

11 V Galileji je pričelo hoditi za Jezusom več tisoč ljudi, saj so želeli, da bi jih še naprej čudežno oskrboval s kruhom. Takrat jim je pričel govoriti o drugačnem kruhu – »kruhu življenja«. (Beri Janez 6:40, 48–51.) »Kruh [. . .], ki ga bom jaz dal, je moje meso,« je rekel. Svojega življenja ni dal le za tiste, ki bodo vladali z njim v nebeškem Kraljestvu, temveč tudi »za življenje sveta« oziroma človeštva, ki ga je mogoče odkupiti. »Če kdo jé od tega kruha« oziroma veruje v odkupno moč Jezusove žrtve, bo lahko upal na večno življenje. Jasno je torej, da je Jezus z izrazom večno življenje meril tudi na upanje, ki so ga Judje imeli že dolga stoletja, namreč da bodo pod Mesijevim kraljevanjem večno živeli na zemlji.

12. Katero upanje je imel Jezus v mislih, ko je nasprotnikom rekel, da bo svojim ovcam dal »večno življenje«?

12 Kasneje je Jezus na prazniku posvečenja v Jeruzalemu dejal svojim nasprotnikom: »Vi ne verjamete, ker niste izmed mojih ovc. Moje ovce poslušajo moj glas. Jaz jih poznam in one gredo za menoj. Dajem jim večno življenje.« (Jan. 10:26–28) Ali je Jezus tu govoril samo o življenju v nebesih ali pa je mislil tudi na večno življenje v zemeljskem raju? Jezus je malo pred tem potolažil svoje sledilce z besedami: »Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče se je odločil, da vam dá kraljestvo.« (Luk. 12:32) Vendar je sedaj ob prazniku posvečenja dejal: »Imam pa še druge ovce, ki niso iz te staje. Tudi te moram pripeljati.« (Jan. 10:16) Ko je torej govoril svojim nasprotnikom, je imel v mislih tako upanje na nebeško življenje za »malo čredo« kot tudi upanje na večno življenje na zemlji za milijone »drugih ovc«.

Upanje, ki ne potrebuje pojasnila

13. Kaj je mislil Jezus, ko je rekel »boš z menoj v raju«?

13 Jezus je v smrtnem boju na mučilnem kolu izrekel nekaj, kar nesporno podpira upanje na večno življenje na zemlji. Hudodelec, ki je visel na kolu poleg njega, mu je rekel: »Jezus, spomni se me, ko boš prišel v svoje kraljestvo.« Jezus mu je obljubil: »Resnično ti povem danes, boš z menoj v raju.« (Luk. 23:42, 43) Ker je bil ta moški očitno Jud, ni potreboval nobenega pojasnila glede raja. Poznal je upanje na večno življenje na zemlji v novem svetu.

14. a) Kako vemo, da je bilo apostolom težko doumeti upanje na življenje v nebesih? b) Kdaj so Jezusovi sledilci v prvem stoletju jasno doumeli, da bodo prejeli večno življenje v nebesih?

14 Z upanjem na nebeško življenje pa je bilo malo drugače. Treba ga je bilo tudi pojasniti. Ko je Jezus denimo povedal svojim učencem, da odhaja v nebesa, kjer jim bo pripravil prostor, niso razumeli, kaj jim s tem hoče reči. (Beri Janez 14:2–5.) »Še veliko vam imam povedati,« jim je kasneje dejal, »pa tega sedaj ne morete nositi. Vendar ko bo prišel on, duh resnice, vas bo vodil v vso resnico.« (Jan. 16:12, 13) Jezusovi sledilci so šele po binkoštih leta 33 n. št., ko so bili z Božjim svetim duhom maziljeni za bodoče kralje, doumeli, da bodo njihovi prestoli v nebesih. (1. Kor. 15:49; Kol. 1:5; 1. Pet. 1:3, 4) To upanje na nebeško dediščino je bilo nekaj novega in je postalo osrednja tema navdihnjenih pisem v Krščanskih grških spisih. Toda ali ta pisma kljub temu podpirajo večno življenje na zemlji?

Kaj o tem pravijo navdihnjena pisma?

15., 16. Kako navdihnjeno pismo Hebrejcem in Petrovo pismo podpirata upanje na večno življenje na zemlji?

15 Apostol Pavel je v svojem pismu Hebrejcem nagovoril svoje sovernike s »sveti bratje, sodeležniki nebeškega klica«. Vendar je tudi napisal, da je Bog Jezusu podredil »prihodnjo naseljeno zemljo«. (Heb. 2:3, 5; 3:1) Izvirna beseda, prevedena z »naseljena zemlja«, se v Krščanskih grških spisih vedno nanaša na zemljo, poseljeno z ljudmi. Zato se besedna zveza »prihodnja naseljena zemlja« nanaša na bodočo zemeljsko stvarnost pod vladavino Jezusa Kristusa. Jezus bo takrat izpolnil Božjo obljubo: »Pravični podedujejo deželo [zemljo, NW] in prebivali bodo večno v njej.« (Ps. 37:29)

16 Apostol Peter pa je pod navdihnjenjem napisal o prihodnosti človeštva tole: »Sedanja nebo in zemlja [sta] shranjena za ogenj ter prihranjena do dneva sodbe in pokončanja brezbožnih ljudi.« (2. Pet. 3:7) Kaj bo nadomestilo današnja »nebesa« oziroma vlade in hudobno človeško družbo? (Beri 2. Petrovo 3:13.) »Nova nebesa« oziroma Božje mesijansko kraljestvo in »nova zemlja« oziroma pravična človeška družba, ki jo bodo sestavljali pravi Božji častilci.

17. Kako je upanje za človeštvo opisano v Razodetju 21:1–4?

17 Ob branju zadnje biblijske knjige pa nam srce kar poskoči od veselja, ko vidimo, kako bo takrat, ko bomo ljudje postali popolni. (Beri Razodetje 21:1–4.) Verni ljudje upajo v to, že vse odkar sta prva človeka v edenskem vrtu izgubila popolnost. Pravični bodo živeli v raju na zemlji vso večnost, ne da bi se postarali in umrli. To upanje trdno temelji tako na Hebrejskih kot tudi Krščanskih grških spisih in zvestim Jehovovim služabnikom vse do danes vliva novih moči. (Raz. 22:1, 2)

Ali lahko pojasniš?

• Na kaj je meril Jezus z izrazom »prenovljenje«?

• O čem je Jezus govoril Nikodemu?

• Kaj je Jezus obljubil hudodelcu, ki je visel na kolu poleg njega?

• Kako pismo Hebrejcem in Petrove besede podpirajo upanje na večno življenje na zemlji?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 8]

Ovcam podobni ljudje bodo lahko večno živeli na zemlji.

[Sliki na strani 10]

Jezus je govoril o večnem življenju.